Blago se carini na podlagi vložene carinske deklaracije, zato v primeru uvoza blaga za izvoz naknadno ni možno spreminjati namena oziroma pravne in dejanske podlage za uvoz.
V upravnem sporu zaradi izvršitve ukrepa urbanističnega inšpektorja ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov zoper odločbo o ustavitvi gradnje in tudi ne ugovorov zoper odločbo o zavrnitvi zahteve o dovolitvi priglašenih del.
Blago se carini na podlagi vložene carinske deklaracije, zato v primeru uvoza blaga za izvoz naknadno ni možno spreminjati namena oziroma pravne in dejanske podlage za uvoz.
povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - smrt starša
Sodišče prve in druge stopnje sta po oceni izvedenih dokazov ugotovili, da je pokojni M. P. sicer hodil pravilno po levi strani ceste, vendar pa se zaradi visoke stopnje alkoholiziranosti ni gibal vzporedno z robom ceste. Hodil je cik-cak, motorno vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti, pa ga je zadelo v trenutku, ko je bil izven meterskega območja ob robu ceste. Iz ugotovitev nadalje tudi izhaja, da je bila pokojnikova hoja nestabilna, posledica take hoje pa je tudi bila, da je pokojnega M. P. tik pred trčenjem z motornim vozilom usmerilo poševno proti sredini cestišča, kar je bil tudi eden od vzrokov za to, da je do prometne nezgode prišlo. Materialnopravno je pravilna tudi odločitev pritožbenega sodišča glede višine prisojene odškodnine. Pritožbeno sodišče je odškodnino individualiziralo in pri tem upoštevalo vse okoliščine, ki so za prisojo denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo zaradi smrti roditelja, pravnoodločilne. Pri tem niso zanemarljive ugotovitve, da je bil pokojni M. P. precej vdan alkoholu, da otrokoma niti preživninske obveznosti ni redno izpolnjeval in da jima tudi sicer ni bil v posebno pomoč, kar se je brez dvoma tudi odražalo ob prizadetosti obeh otrok ob očetovi smrti.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagateljica neodplačno razpolagala z nepremičnim premoženjem, ki je obsegalo več kot 9 ha, od obdarjenca (občine) pa od pričakovanega (finančna pomoč pri preživljanju, oprostitev pri plačilu davkov) ni prejela praktično prav ničesar (le davčno oprostitev za eno leto in še to le za premoženje, ki ga je podarila). Zaradi navedenega je potrebno razjasniti vprašanja, ali da so predstavniki oblasti darovalki ob sklenitvi darilne pogodbe dejstva, da finančne pomoči ne bo in da bo davčna oprostitev le minimalna, zamolčali.
Ugotavljanje lastništva poslovnega prostora ni predhodno vprašanje, zaradi česar je potrebno prekiniti upravni postopek za pridobitev obrtnega dovoljenja do meritorne rešitve sodnega postopka o delitvi dediščine.
Oceno o tujčevi nagnjenosti k izvrševanju kaznivih dejanj in prekrškov ni mogoče graditi na dogodkih, v katerih so bili kazenski postopki ustavljeni. Relevantni so le podatki v pravnomočnih obsodbah, ki še niso izbrisane iz kazenske evidence.
komasacija - izvršitev odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada
Odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je izvršena s tem, da upravni organ komasacijske udeležence seznani z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. S tem, ko so dodeljena zemljišča pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so nastopili posest in imajo od tedaj dalje posestno varstvo nasproti prejšnjim lastnikom zemljišča.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posli, sklenjeni zaradi grožnje, sile ali zvijače - grožnja - resnično privoljenje
Za presojo sile ali grožnje je potrebno presoditi vse okoliščine (subjektivne in objektivne), ki so po splošnih pravilih civilnega prava potrebne za ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena s pravno upoštevno silo ali grožnjo (pravno pravilo par. 870 ODZ, vsebinsko povzeto v 60. členu ZOR). Določba 5. člena ZDen ureja izjemo od pravila, da se vrača premoženje, ki je bilo odvzeto s prisilnim ukrepom (odločbo) državnega organa. Zato je potrebno v vsakem primeru posebej presoditi vse okoliščine, ki so posameznika pripeljale do odločitve, ki je v primeru, če bi lahko izrazil pravo voljo, ne bi sprejel. Še posebej to velja v primerih, ko upravičenec izrecno pove, da ni šlo sicer za nobeno direktno grožnjo ali fizično silo, temveč za pritisk, ki bo imel premoženjske posledice.
V konkretnem primeru je edina nedovoljena posledica ravnanja tožencev, da ni bil plačan davek. To posledico je treba odpraviti na upravnopravnem področju. Sankcija ničnosti pri darilni pogodbi in eventuelno tudi pri prodajni pogodbi (če bi bila tudi ta navidezna) ne zagotavlja odprave škodljive posledice. Zato revizijsko sodišče zaključuje, da glede na vse navedene okoliščine ni pogojev za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe iz razlogov po 52. in 53.čl. ZOR z vsemi posledicami, ki jih ima za stranke in tretje osebe. Zahtevek, kdo je pravi prodajalec po kupoprodajni pogodbi z dne 18.3.1992, ni utemeljen že iz razloga, ker pomeni poseg v pogodbeno razmerje, katerega udeleženec ni stranka v tem postopku.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - če ima imetnik v lasti prazno stanovanjsko hišo
Tožena stranka bi imetniku stanovanjske pravice oziroma tožnici kot družinskemu članu morala prodati stanovanje le tedaj, če ne bi bilo zakonitih razlogov, zaradi katerih je prodajo lahko odklonila. Ta zakoniti razlog je bil v dejstvu, da se je imetnik stanovanjske pravice odselil v novo hišo.
Ob odklonitvi prodaje stanovanja po določbi 2. odst. 148. čl. SZ zaradi gradnje in vselitve v novo stanovanjsko hišo se uporaba določb 60. čl. ZSR nanaša na vse uporabnike stanovanja.
revizija - obseg izpodbijanja v reviziji - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Revizija je izredno pravno sredstvo, s katero se izpodbija drugostopna pravnomočna sodna odločba (1. odstavek 382. člena ZPP). To pomeni, da lahko toženka v reviziji napada le tisti del odločitve, s katerim na drugi stopnji ni uspela. Toženka pa v pritožbi odločitve, s katero je sodišče omejilo odločanje na čas do polnoletnosti hčerke, sploh ni izpodbijala. Ker je ni, je izgubila pravico do tega ugovora v revizijskem postopku.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da je tožnikova hči sodnica na sodišču, ki naj bi zadevo obravnavalo na prvi stopnji, njen mož pa je sodnik sodišča, ki naj bi zadevo obravnavalo na drugi stopnji, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - vrnitev premoženja ZPIZ Slovenije
247. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92) ne določa, da so za dolžnost vrnitve neodplačano prenešenega premoženja pravno relevantni samo prenosi premoženja, do katerih je prišlo z akti državnih organov. To pomeni, da pogodbenega prenosa, utemeljenega na katerem od predpisov, navedenih v 247. členu tega zakona, zakon kot podlago za dolžnost vrnitve ne izključuje.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - aktivno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ker predpostavlja določba 5. čl. ZDen aktivno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je pripravilo lastnika k sklenitvi pogodbe, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zaključili, da v konkretnem primeru takega ravnanja ni bilo in da zato ni zakonskih pogojev za vrnitev premoženja. Predlagatelja se v reviziji ne moreta uspešno sklicevati na okoliščine, da je bila menjalna pogodba sklenjena v času, ko je zaradi veljavnih predpisov lastnikom grozil odvzem premoženja, in da so bili zaradi sklenjene pogodbe delno vrednostno prikrajšani. Zakon o denacionalizaciji ne določa, da bi zaradi takih okoliščin bivši lastniki lahko zahtevali vrnitev premoženja, odtujenega s pogodbo.
sklenitev pogodbe - podlaga - dopustna podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage - napake volje - navidezna pogodba - neveljavnost pogodb - nične pogodbe - ničnost - zavezanec za davek od dobička s prodajo nepremičnin
V tej zadevi nastopa kot tožeča stranka Republika Slovenija, ki je bila prikrajšana za neplačani davek. Zato je treba presoditi, če naj ima ravnanje toženih strank posledice le na upravnopravnem področju, ali pa gre za tako hud poseg v javni interes, da morajo biti posledice tudi na civilnopravnem področju v obliki neveljavnosti pravnega posla. Revizijsko sodišče zaključuje, da v konkretnem primeru glede na vse okoliščine ni pogojev za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe zaradi nedopustne pravne podlage po 52.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Edina nedovoljena posledica ravnanja tožencev je neplačani davek. Ta posledica je odpravljiva na upravnopravnem področju. Sankcija ničnosti pri darilni pogodbi ne zagotavlja odprave škodljivega ravnanja tožencev.