ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZS člen 83. ZPP člen 274, 339, 339/1, 379, 379/1.
plačilo vrtca - znižanje plačila - rok za sodno varstvo - sodne počitnice - prekluzivni rok - procesni rok - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna predpostavka - zavrženje tožbe
Pritožbeno sodišče je neutemeljeno presodilo, da je rok iz prvega odstavka 72. člena ZDSS-1 materialni prekluzivni rok. V sodni praksi Vrhovnega sodišča je sprejeto stališče, da je rok za izpodbijanje upravnega akta, določen v prvem odstavku 28. člena ZUS-1, procesni rok. Besedili določb ZUS-1 in ZDSS-1, ki se nanašata na rok za vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt, sta si vsebinsko podobi. Zato ni utemeljenega razloga za drugačno razlago sporne določbe ZDSS-1.
Po strogo formalnem kriteriju se šteje za materialni rok, če je določen v materialnem predpisu, procesni pa, če ga opredeljujejo procesni prepisi. To sicer ni odločilen kriterij za razmejitev rokov, saj je treba prvenstveno upoštevati vsebino tega, na kar se rok dejansko nanaša. Ob takšnem izhodišču (upoštevanju vsebine in namena roka) v zvezi z varstvom pravic je treba ugotoviti, da gre za procesni rok, saj opredeljuje časovno omejitev procesnega dejanja. Ker je ZDSS-1 procesni zakon, je tudi po formalnem kriteriju rok iz prvega odstavka 72. člena procesni rok.
Ker za toženo stranko kot upravi organ ne velja določba o nevročanju v času sodnih počitnic, je zaradi enakopravne obravnave strank pomembno, da se tudi v socialnih sporih, kjer rok za tožbo ni določen kot materialni rok, uporablja določba 83. člena ZS. Primerjava z roki za vložitev pravnih sredstev pokaže, da drugačno tolmačenje ni utemeljeno in bi povzročilo neenako obravnavo podobnih procesnih situacij.
državna štipendija - pravica do državne štipendije – tujci
Ker je ZUPJS v 65. členu, ne glede na svojo uveljavitev v 15 dneh po objavi, določil, da se začne uporabljati s 1. januarjem 2012, na podlagi njegovih določb od tega datuma dalje ni bilo podlage za priznanje pravice do državne štipendije tožnici kot državljanki Republike Hrvaške in to ne glede na njeno stalno prebivanje na podlagi ustreznega dovoljenja v RS.
ZDSS-1 člen 7, 31. ZUPJS člen 38. ZPP člen 374, 377.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije po zakonu – zavrženje predloga - pravica do znižanega plačila vrtca
V obravnavani zadevi gre za spor o priznanju pravice do znižanega plačila vrtca, ki je socialni spor iz področja socialnega varstva. Navedeno pomeni, da gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - označitev vrednosti spornega predmeta - revizija brez razlogov za dovoljenost
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident v obravnavani zadevi trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije ni zadostil. V reviziji ni niti neposredno niti opisano navedel, kateri pogoj za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, niti ni pojasnil, zakaj meni, da je revizija dovoljena.
socialno varstvo – plačilo storitve institucionalnega varstva - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – splošno vprašanje - zelo hude posledice – niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni navedla natančno in konkretno, temveč le splošno, ne da bi obrazložila, zakaj je odločitev o tem (sicer splošnem) vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Revidentka svojih navedb o zelo hudih posledicah revidentka ni izkazala in zanje ni predložila nobenih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo. Zgolj sklicevanje na znižanje razpoložljivih sredstev na posameznega družinskega člana revidentke ne zadošča za izpolnitev pogoja zelo hudih posledic.
SZ-1 člen 121, 121/1. ZSV člen 27a, 30. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči člen 3.
subvencioniranje neprofitne najemnine – dohodek prosilca – pravilnost podatkov
Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve ne more temeljiti na upoštevanju podatkov, ki v času odločanja sploh še niso bili znani.
revizija – dovoljena revizija – priznanje statusa vojnega veterana – pomembno pravno vprašanje – uporaba materialnega prava – območje oboroženih spopadov – razlaga zakona – jezikovna razlaga - namen zakona – načelo enakosti – kršitev ustavnih pravic
Zakonsko dikcijo „čas in območje oboroženih spopadov“ iz točke d) sedme alineje 2. člena ZVV je mogoče razlagati le tako, da se status vojnega veterana po tej določbi ZVV prizna le tistim aktivnim udeležencem obrambnih aktivnosti, ki so se pri opravljanju v zakonu določenih nalog nahajali na območju, kjer in ko se je oboroženi spopad (dejansko) odvijal.
spor o pristojnosti - pravica do izredne denarne socialne pomoči - pristojnost socialnega sodišča – odstop v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču
Spor zaradi uveljavitve pravice do izredne denarne socialne pomoči je spor o socialnovarstveni dajatvi, o katerem je pristojno odločati socialno sodišče.
Za spore iz družinskih in socialnih prejemkov je po 4. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) določena pristojnost socialnega sodišča.
ZVV člen 2, 26, 26/1. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 140. ZPIZ-1 člen 187.
vojni veterani - priznanje statusa vojnega veterana – sodelovanje v NOB
Tožnica v upravnem postopku ni izkazala elementov takšne formalne vključenosti v NOV, ki jo zahtevajo določbe Zakona o vojnih veteranih za priznanje statusa vojnega veterana. Iz dokazov pa ne izhaja, da je aktivno sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju in dalj časa stalno opravljala posamezne naloge oziroma dolžnosti ali dela v odborih, zavodih ali organizacijah narodnoosvobodilnega gibanja, kar je pogoj za priznanje statusa vojnega veterana po tretji alineji 2. člena in po prvem odstavku 26. člena ZVV.
ZZZDR člen 106, 106/1, 119.KZ člen 138, 138/3.ZSV člen 88.
prepoved stikov z otrokom - sum za dejanje, ki otroku ni v korist - kazenski postopek v teku
Pri določanju stikov otroka s staršem, s katerim ne živi, in njihovega obsega, je glavno merilo največja otrokova korist. Zato za prepoved osebnih stikov zadostuje že sum dejanja, ki otroku ni v korist, in ni nujno, da gre za sum kaznivega dejanja.
status vojnega veterana - udeleženec narodno osvobodilne vojne
Oseba, starejša od 15 let, dokazuje status vojnega veterana z odločbo o priznanju posebne dobe za čas udeležbe v NOV do 15.5.1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
ZSDP člen 89, 89/4. ZDSS člen 7, 7/4, 63. ZUS člen 16, 16/1.ZPP člen 19, 19/1.
spor zaradi otroškega dodatka - molk organa - stvarna pristojnost
O sporih zoper odločbo ministrstva glede otroškega dodatka, kot eni izmed pravic urejenih v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, odloča pristojno delovno in socialno sodišče. Tudi v primeru, ko stranka sproži spor zaradi tega ker upravni akt ni bil izdan (zaradi molka organa) je za tak spor pristojno, pristojno delovno in socialno sodišče.
postavitev začasnega skrbnika - položaj stranke - prenos pristojnosti na drug center za socialno delo
Predlog, da se določi za postopek v izvrševanju javnih pooblastil drug center za socialno delo, lahko poda stranka, ki je sprožila postopek ali center za socialno delo. V postopku za postavitev začasnega skrbnika, gre položaj stranke le osebi, ki se postavlja pod skrbništvo ter osebi, ki je za skrbnika postavljena.
ZZZPB člen 56. ZDoh člen 19. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki in dohodki iz premoženja člen 4, 15.
zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti - republiška štipendija
V dohodek kandidatove družine za pridobitev republiške štipendije se vštevajo tudi prejemki iz 13. in 17. točke 19. člena ZDoh. Prejemki iz 13. točke 19. člena ZDoh so prejemki fizičnih oseb, ki niso rezidenti Republike Slovenije, če je tako določeno z mednarodno pogodbo, ki jo je ratificirala Republika Slovenija. V konkretnem primeru je to Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki in dohodki iz premoženja (Uradni list Republike Slovenije, Mednarodne pogodbe, št. 4/1998). Po 4. členu te konvencije se tožničin oče šteje za rezidenta Republike Avstrije, katerega plače, mezde in drugi podobni prejemki se po 15. členu obdavčijo samo v tej državi. Navedena določba torej ne pomeni, da se pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne upoštevajo tudi dohodki, pridobljeni z delom v Republiki Avstriji, od katerih prejemnik ne plačuje davka v Republiki Sloveniji in za katere ni zavezan za prijavo dohodnine po ZDoh.
republiška štipendija - določanje dohodka na družinskega člana - dohodki iz tujine
Kako se določa dohodek na družinskega člana pa je določal pravilnik o štipendiranju (pravilnik - Uradni list RS, št. 48/99 in nadalj.). Ta je v 4. členu določal, da se v dohodek na družinskega člana vštevajo vsi bruto dohodki in osebni prejemki. Kateri so osebni prejemki je razvidno iz zakona o dohodnini (Zdoh - Uradni list RS, št. 71/93 in nadalj.), enako tudi, od katerih osebnih dohodkov se ne plačuje dohodnina (19. člen), in ki se tudi ne vštevajo v dohodek na družinskega člana. Ker se vštevajo vsi bruto dohodki, se na ta način vštevajo tudi dohodki iz naslova dohodka prejetega v tujini.
ZUS člen 16, 68, 73.ZDSS-1 člen 7, 7/1-5b. ZPP člen19, 19/1, 23, 23/1.
denarna socialna pomoč - stvarna nepristojnost upravnega sodišča
Predmet spora je denarna socialna pomoč, ki je socialni prejemek. Za spore glede socialnih prejemkov pa je po 5. b točki 1. odstavku 7. člena ZDSS-1 sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču.
Z izpodbijanim dopisom direktorja tožene stranke se ni odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih interesih tožnice, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo na podlagi določila 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo.