denarna socialna pomoč - reformatio in peius - očitna kršitev materialnega predpisa
Razlog za razveljavitev prvostopenjske odločbe tožene stranke po nadzorstveni pravici iz drugega odstavka 274. člena ZUP (če je bil očitno prekršen materialni predpis) ni bil podan in posledično tudi niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe v škodo pritožnice iz drugega odstavka 253. člen ZUP.
URS člen 32. ZUPJS člen 4, 10, 12. ZZZDR člen 123.
državna štipendija - pravica do državne štipendije - premoženjski cenzus
Položaj polnoletnega otroka, ki po razvezi staršev ni bil dodeljen v varstvo in vzgojo ter samostojno živi v drugem stanovanju v samskem gospodinjstvu, ni mogoče izenačevati s položajem otrok, ki so bili dodeljeni v varstvo in vzgojo, saj imajo take polnoletne osebe že na podlagi 32. člena Ustave RS pravico do svobodne izbire prebivališča. Zato je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da se v smislu določb 3. točke drugega odstavka 10. člena ZUPJS tudi tožničin materialni položaj ugotavlja skupaj z materialnim položajem njenega očeta, ne glede na to, ali živita v istem stanovanju in skupnem gospodinjstvu ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS4002474
ZZVZZ člen 86. OZ člen 171, 171/1.
dopuščena revizija - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odgovornost delodajalca - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - povrnitev škode zaradi stroškov zdravljenja - prispevek oškodovanca k nastanku škode
Odgovor na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena, je na podlagi zgoraj navedenega naslednji: Če delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je tožnikov regresni zahtevek omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
Dopuščena revizija - ali je pravna podlaga za zahtevek tožeče stranke določba 18. člena ZOZP ali določbe 271. in 274. člena ZPIZ-1 oziroma ali so določbe ZPIZ-1 glede na določbe ZOZP lex specialis.
štipendija - pravica do Zoisove štipendije - prenehanje pravice do štipendije - mirovanje pravice do štipendije
Dejstvo, da je bilo tožnici plačilo štipendije priznano šele po izteku študijskega leta 2008/2009, ni vplivalo na tožničino obveznost, da prvi letnik študija uspešno zaključi, če je hotela pravico do Zoisove štipendije obdržati tudi za naprej. Prav tako na izgubo pravice do štipendije ne vpliva dejstvo, da je bila tožnici sama pravica do štipendije s sodno odločbo in izvedbeno odločbo javnega sklada priznana šele v letu 2010, saj je bilo o priznanju pravice odločeno zgolj na podlagi dejstev, ki so obstajala, ob podaji tožničine vloge za štipendijo v letu 2008, za ohranitev štipendije po zaključku vsakega študijskega leta pa je morala tožnica izpolniti sprotne pogoje, ki jih je zahteval ZŠtip, med drugim tudi pogoj uspešnega zaključka študijskega leta.
ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZS člen 83. ZPP člen 274, 339, 339/1, 379, 379/1.
plačilo vrtca - znižanje plačila - rok za sodno varstvo - sodne počitnice - prekluzivni rok - procesni rok - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna predpostavka - zavrženje tožbe
Pritožbeno sodišče je neutemeljeno presodilo, da je rok iz prvega odstavka 72. člena ZDSS-1 materialni prekluzivni rok. V sodni praksi Vrhovnega sodišča je sprejeto stališče, da je rok za izpodbijanje upravnega akta, določen v prvem odstavku 28. člena ZUS-1, procesni rok. Besedili določb ZUS-1 in ZDSS-1, ki se nanašata na rok za vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt, sta si vsebinsko podobi. Zato ni utemeljenega razloga za drugačno razlago sporne določbe ZDSS-1.
Po strogo formalnem kriteriju se šteje za materialni rok, če je določen v materialnem predpisu, procesni pa, če ga opredeljujejo procesni prepisi. To sicer ni odločilen kriterij za razmejitev rokov, saj je treba prvenstveno upoštevati vsebino tega, na kar se rok dejansko nanaša. Ob takšnem izhodišču (upoštevanju vsebine in namena roka) v zvezi z varstvom pravic je treba ugotoviti, da gre za procesni rok, saj opredeljuje časovno omejitev procesnega dejanja. Ker je ZDSS-1 procesni zakon, je tudi po formalnem kriteriju rok iz prvega odstavka 72. člena procesni rok.
Ker za toženo stranko kot upravi organ ne velja določba o nevročanju v času sodnih počitnic, je zaradi enakopravne obravnave strank pomembno, da se tudi v socialnih sporih, kjer rok za tožbo ni določen kot materialni rok, uporablja določba 83. člena ZS. Primerjava z roki za vložitev pravnih sredstev pokaže, da drugačno tolmačenje ni utemeljeno in bi povzročilo neenako obravnavo podobnih procesnih situacij.
državna štipendija - pravica do državne štipendije – tujci
Ker je ZUPJS v 65. členu, ne glede na svojo uveljavitev v 15 dneh po objavi, določil, da se začne uporabljati s 1. januarjem 2012, na podlagi njegovih določb od tega datuma dalje ni bilo podlage za priznanje pravice do državne štipendije tožnici kot državljanki Republike Hrvaške in to ne glede na njeno stalno prebivanje na podlagi ustreznega dovoljenja v RS.
ZDSS-1 člen 7, 31. ZUPJS člen 38. ZPP člen 374, 377.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije po zakonu – zavrženje predloga - pravica do znižanega plačila vrtca
V obravnavani zadevi gre za spor o priznanju pravice do znižanega plačila vrtca, ki je socialni spor iz področja socialnega varstva. Navedeno pomeni, da gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - označitev vrednosti spornega predmeta - revizija brez razlogov za dovoljenost
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident v obravnavani zadevi trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije ni zadostil. V reviziji ni niti neposredno niti opisano navedel, kateri pogoj za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, niti ni pojasnil, zakaj meni, da je revizija dovoljena.
socialno varstvo – plačilo storitve institucionalnega varstva - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – splošno vprašanje - zelo hude posledice – niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni navedla natančno in konkretno, temveč le splošno, ne da bi obrazložila, zakaj je odločitev o tem (sicer splošnem) vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Revidentka svojih navedb o zelo hudih posledicah revidentka ni izkazala in zanje ni predložila nobenih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo. Zgolj sklicevanje na znižanje razpoložljivih sredstev na posameznega družinskega člana revidentke ne zadošča za izpolnitev pogoja zelo hudih posledic.
SZ-1 člen 121, 121/1. ZSV člen 27a, 30. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči člen 3.
subvencioniranje neprofitne najemnine – dohodek prosilca – pravilnost podatkov
Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve ne more temeljiti na upoštevanju podatkov, ki v času odločanja sploh še niso bili znani.
revizija – dovoljena revizija – priznanje statusa vojnega veterana – pomembno pravno vprašanje – uporaba materialnega prava – območje oboroženih spopadov – razlaga zakona – jezikovna razlaga - namen zakona – načelo enakosti – kršitev ustavnih pravic
Zakonsko dikcijo „čas in območje oboroženih spopadov“ iz točke d) sedme alineje 2. člena ZVV je mogoče razlagati le tako, da se status vojnega veterana po tej določbi ZVV prizna le tistim aktivnim udeležencem obrambnih aktivnosti, ki so se pri opravljanju v zakonu določenih nalog nahajali na območju, kjer in ko se je oboroženi spopad (dejansko) odvijal.
spor o pristojnosti - pravica do izredne denarne socialne pomoči - pristojnost socialnega sodišča – odstop v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču
Spor zaradi uveljavitve pravice do izredne denarne socialne pomoči je spor o socialnovarstveni dajatvi, o katerem je pristojno odločati socialno sodišče.
Za spore iz družinskih in socialnih prejemkov je po 4. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) določena pristojnost socialnega sodišča.
ZVV člen 2, 26, 26/1. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 140. ZPIZ-1 člen 187.
vojni veterani - priznanje statusa vojnega veterana – sodelovanje v NOB
Tožnica v upravnem postopku ni izkazala elementov takšne formalne vključenosti v NOV, ki jo zahtevajo določbe Zakona o vojnih veteranih za priznanje statusa vojnega veterana. Iz dokazov pa ne izhaja, da je aktivno sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju in dalj časa stalno opravljala posamezne naloge oziroma dolžnosti ali dela v odborih, zavodih ali organizacijah narodnoosvobodilnega gibanja, kar je pogoj za priznanje statusa vojnega veterana po tretji alineji 2. člena in po prvem odstavku 26. člena ZVV.
ZZZDR člen 106, 106/1, 119.KZ člen 138, 138/3.ZSV člen 88.
prepoved stikov z otrokom - sum za dejanje, ki otroku ni v korist - kazenski postopek v teku
Pri določanju stikov otroka s staršem, s katerim ne živi, in njihovega obsega, je glavno merilo največja otrokova korist. Zato za prepoved osebnih stikov zadostuje že sum dejanja, ki otroku ni v korist, in ni nujno, da gre za sum kaznivega dejanja.
status vojnega veterana - udeleženec narodno osvobodilne vojne
Oseba, starejša od 15 let, dokazuje status vojnega veterana z odločbo o priznanju posebne dobe za čas udeležbe v NOV do 15.5.1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
ZSDP člen 89, 89/4. ZDSS člen 7, 7/4, 63. ZUS člen 16, 16/1.ZPP člen 19, 19/1.
spor zaradi otroškega dodatka - molk organa - stvarna pristojnost
O sporih zoper odločbo ministrstva glede otroškega dodatka, kot eni izmed pravic urejenih v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, odloča pristojno delovno in socialno sodišče. Tudi v primeru, ko stranka sproži spor zaradi tega ker upravni akt ni bil izdan (zaradi molka organa) je za tak spor pristojno, pristojno delovno in socialno sodišče.
postavitev začasnega skrbnika - položaj stranke - prenos pristojnosti na drug center za socialno delo
Predlog, da se določi za postopek v izvrševanju javnih pooblastil drug center za socialno delo, lahko poda stranka, ki je sprožila postopek ali center za socialno delo. V postopku za postavitev začasnega skrbnika, gre položaj stranke le osebi, ki se postavlja pod skrbništvo ter osebi, ki je za skrbnika postavljena.