ZDSS-1 člen 31, 31-4. ZDSS-1 člen 7, 7/5. SZ-1 člen 121b.
pravica do subvencije najemnine - socialna pravica - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Pravica do subvencije najemnine za stanovanje je socialna pravica, do katere je ob drugih pogojih upravičen najemnik stanovanja, če izpolnjuje dohodkovni cenzus in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo socialne pomoči. Po tej opredelitvi pomeni pravica do subvencije najemnine pravico do socialnega prejemka iz točke b petega odstavka 7. člena ZDSS-1, glede katere se spori rešujejo v socialnem sporu pred socialnim sodiščem.
državna štipendija - denarna socialna pomoč - vrstni red uveljavljanja denarnih prejemkov
Obveznosti centra za socialno delo, da opozori vlagatelja na posledice neupoštevanja vrstnega reda uveljavljanja pravic, glede na besedilo prvega odstavka 8. člena ZUPJS, ni možno realizirati z vnaprejšnjim opozorilom na obrazcu vloge, temveč šele potem, ko vlagatelj vloži neustrezno vlogo. To namreč izhaja že iz gramatikalne razlage prvega odstavka 8. člena ZUPJS. Ta določa, da če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda iz prejšnjega člena, ga center za socialno delo opozori na vrstni red in na posledice njegovega neupoštevanja.
7. člen ZUP določa, da kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavljanje kakšne pravice, jo na to opozori. Uradna oseba centra za socialno delo je pri obravnavanju tožničine vloge za dodelitev državne štipendije ugotovila, da bi tožnica imela pravico do denarne socialne pomoči, zato bi tožnico na to morala opozoriti.
ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4, 99, 99/1, 99/1-3, 100. ZUPJS člen 9, 10. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev člen 3, 6, 6/3, 8, 9, 10, 11, 11/1. ZDVDTP člen 3. ZZZDR člen 123. ZZZDR-C člen 26.
Problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje sta zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna Republike Slovenije ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4, 99, 99/1, 99/1-3, 100. ZUPJS člen 9, 10. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev člen 3, 6, 6/3, 8, 9, 10, 11, 11/1.ZDVDTP člen 3. ZZZDR člen 123. ZZZDR-C člen 26.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006500
ZDSS-1 člen 7.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - štipendija za nadarjene
Določba točke 3c. prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 je abstraktno pravno pravilo in se zato nanaša na vse štipendije za nadarjene, tako tiste, glede katerih so bili v času uveljavitve ZDSS-1 že sprejeti ustrezni predpisi, kot tudi tiste, za katere so bili predpisi, ki so omogočili njihovo podeljevanje, sprejeti kasneje. Tak kasnejši predpis pa je tudi Odlok o štipendiranju, ki ga je sprejela Mestna občina Ljubljana.
V določbi točke 3c. prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 ni nobene podlage za domnevo, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v sporih o štipendijah za nadarjene le v primeru, če gre za Zoisovo štipendijo, ki jo zagotavlja Republika Slovenija.
ZŠtip člen 9, 9-4, 48, 49, 49/3, 50. ZUPJS člen 42.
državna štipendija - prenehanje štipendijskega razmerja - pravica do štipendije - izguba statusa študenta - oprava manjkajočih izpitov
Določba 49. člena ZŠtip o prenehanju štipendijskega razmerja je specialna glede na določbo 9. člena o pridobitvi pravice do štipendije, saj ureja pravne položaje potem, ko je bilo štipendijsko razmerje že vzpostavljeno.
otroški dodatek - znižanje plačila za program vrtca - ugotavljanje upravičenosti do priznanja pravic - dohodki iz preteklega in predpreteklega leta
Pri ugotavljanju upravičenosti do priznanja pravic iz javnih sredstev ni mogoče mešati podatkov o dohodku iz preteklega in predpreteklega leta, kar jasno izhaja iz 15. člena ZUPJS.
socialno varstveni prejemki - denarna socialna pomoč - ugotavljanje materialnega položaja družine - upoštevanje dejanskega prispevka za preživljanje otroka
Tožnikovo zavzemanje za širšo razlago določbe 13. člena ZUPJS ni utemeljeno. Zakonski tekst je jasen in ne zajema sredstev, ki jih vlagatelj za dodelitev denarne socialne pomoči poleg svojega zakonca (oziroma osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo) dodatno namenja za (dejansko) preživljanje enega od otrok in ta presega znesek mesečne preživnine, ki jo ta otrok prejema od svojega biološkega očeta na podlagi izvršilnega pravnega naslova in ne presega višine minimalnega dohodka, ki bi osebi pripadala po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
To določbo je treba tolmačiti tudi v povezavi s 4. točko prvega odstavka 12. člena istega zakona, ki izrecno govori o preživnini, prejeti na podlagi izvršilnega naslova, enako pa izhaja tudi iz 4. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre. Nenazadnje je to tolmačenje tudi sistemsko in logično pravilno, saj te osebe sicer ne bi bilo mogoče upoštevati niti pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja, kot to določa 10. člen ZUPJS.
URS člen 33, 50. ZD člen 128, 128/4. ZSVarPre člen 28, 53.
varstveni dodatek - zaznamba prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnine
Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika (iz 50. člena Ustave) zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči.
ZSVarPre člen 38, 66, 68, 70, 71. ZUPJS člen 32. ZUP člen 281.
socialno varstveni prejemki - denarna socialna pomoč - prehod v nov sistem - razveljavitev prejšnje odločbe - datum prenehanja upravičenosti do plačila po prejšnji odločbi
ZSVarPre in ZUPJS ne izključujeta uporabe ZUP. Iz prvega odstavka 34. člena ZUPJS namreč izhaja tudi, da center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev (torej tudi do denarne socialne pomoči, itd.) po zakonu o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Iz ZUP v tem primeru izhaja, da se v primeru razveljavitvene odločbe ne odpravljajo pravne posledice, ki so že nastale, ne morejo pa nastati nobene nadaljnje pravne posledice (drugi odstavek 281. člena ZUP).
ZSVarPre člen 32, 38, 45, 66, 68, 71. ZUPJS člen 34, 56. ZUP člen 281.
socialno varstveni prejemki - varstveni dodatek - prehod v nov sistem - prenehanje upravičenosti do plačila po prejšnji odločbi - razveljavitev odločbe
ZSVarPre je s prenosom pravic do varstvenega dodatka in državne pokojnine v sistem socialno varstvenih prejemkov posegel v pridobljene pravice upravičencev do omenjenih pravic, s tem pa posegel tudi v načelo pravne varnosti oziroma načelo zaupanja v pravo, vendar je prav z upoštevanjem narave tega posega določil izplačevanje dajatev starim upravičencem do varstvenega dodatka vse do zadnjega v mesecu, v katerem je izdana nova odločba, in katere sprejem je predhodno predvidel zaradi prevedbe v nov sistem.
ZSVarPre in ZUPJS tudi ne izključujeta pravil ZUP. ZUPJS v 34. členu izrecno določa, da center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po ZUP-u, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Zato se je s tem v zvezi mogoče dodatno sklicevati, ob upoštevanju posebnosti iz četrtega odstavka 68. člena ZSVarPre, tudi na določbo drugega odstavka 281. člena ZUP, po kateri se v primeru razveljavitvene odločbe ne odpravijo pravne posledice, ki so že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje pravne posledice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS3006290
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina - prispevki za socialno varnost - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali imajo delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. 7. 2010 (pred uveljavitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-214/09, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010) pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost.
Ob tem, da tudi tožena stranka ne nasprotuje več temu, da tožnica načeloma izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči (po vlogi z dne 22. 8. 2011), je treba pri presoji o dejanski upravičenosti do pomoči in njeni višini upoštevati le še zakonsko omejitev, po kateri višina enkratne izredne pomoči v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov. Treba je poudariti, da je tožnica zahtevala izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku oziroma enkratno izredno pomoč.
dovoljenost revizije - socialni spor - pravice iz socialnega varstva - štipendija za nadarjene - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pridobitev Zoisove štipendije ni pravica do in iz socialnega zavarovanja in socialnega varstva, saj ni povezana z vključitvijo v socialna zavarovanja in ne gre za storitev ali ukrep, ki je namenjen preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva (definicija pravic iz socialnega varstva).
denarna socialna pomoč - reformatio in peius - očitna kršitev materialnega predpisa
Razlog za razveljavitev prvostopenjske odločbe tožene stranke po nadzorstveni pravici iz drugega odstavka 274. člena ZUP (če je bil očitno prekršen materialni predpis) ni bil podan in posledično tudi niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe v škodo pritožnice iz drugega odstavka 253. člen ZUP.
URS člen 32. ZUPJS člen 4, 10, 12. ZZZDR člen 123.
državna štipendija - pravica do državne štipendije - premoženjski cenzus
Položaj polnoletnega otroka, ki po razvezi staršev ni bil dodeljen v varstvo in vzgojo ter samostojno živi v drugem stanovanju v samskem gospodinjstvu, ni mogoče izenačevati s položajem otrok, ki so bili dodeljeni v varstvo in vzgojo, saj imajo take polnoletne osebe že na podlagi 32. člena Ustave RS pravico do svobodne izbire prebivališča. Zato je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da se v smislu določb 3. točke drugega odstavka 10. člena ZUPJS tudi tožničin materialni položaj ugotavlja skupaj z materialnim položajem njenega očeta, ne glede na to, ali živita v istem stanovanju in skupnem gospodinjstvu ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS4002474
ZZVZZ člen 86. OZ člen 171, 171/1.
dopuščena revizija - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odgovornost delodajalca - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - povrnitev škode zaradi stroškov zdravljenja - prispevek oškodovanca k nastanku škode
Odgovor na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena, je na podlagi zgoraj navedenega naslednji: Če delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je tožnikov regresni zahtevek omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
Dopuščena revizija - ali je pravna podlaga za zahtevek tožeče stranke določba 18. člena ZOZP ali določbe 271. in 274. člena ZPIZ-1 oziroma ali so določbe ZPIZ-1 glede na določbe ZOZP lex specialis.
štipendija - pravica do Zoisove štipendije - prenehanje pravice do štipendije - mirovanje pravice do štipendije
Dejstvo, da je bilo tožnici plačilo štipendije priznano šele po izteku študijskega leta 2008/2009, ni vplivalo na tožničino obveznost, da prvi letnik študija uspešno zaključi, če je hotela pravico do Zoisove štipendije obdržati tudi za naprej. Prav tako na izgubo pravice do štipendije ne vpliva dejstvo, da je bila tožnici sama pravica do štipendije s sodno odločbo in izvedbeno odločbo javnega sklada priznana šele v letu 2010, saj je bilo o priznanju pravice odločeno zgolj na podlagi dejstev, ki so obstajala, ob podaji tožničine vloge za štipendijo v letu 2008, za ohranitev štipendije po zaključku vsakega študijskega leta pa je morala tožnica izpolniti sprotne pogoje, ki jih je zahteval ZŠtip, med drugim tudi pogoj uspešnega zaključka študijskega leta.