ZUP člen 7, 7/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-3. ZSVarPre člen 31, 31/1, 31/1-3.
denarna socialna pomoč - višina denarne socialne pomoči - odločanje po prostem preudarku - diskrecija upravnega organa - zagotovljeno bivanje - presoja diskrecijske odločbe v socialnem sporu
Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi brez upoštevanja omejenosti sodnega preizkus upravne odločbe z vsebovanim prostim preudarkom nezakonito vsebinsko poseglo v odločbo o dodeljeni denarni socialni pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je glede na okoliščine zadeve (skupno bivanje odrasle osebe s svojim staršem v garsonjeri, katerega najemnica je mati tožnika, sicer pa se stroški bivanja med njima delijo) tožena stranka zakonito uporabila prosti preudarek glede znižanja dodeljene denarne socialne pomoči.
znižanje plačila vrtca - sostarševstvo - upoštevanje otroka pri ugotavljanju materialnega položaja
Tudi ob predpostavki, da ima sodba dejansko naravo sodne poravnave (in sta se pravdni stranki sporazumeli o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok), ni mogoče šteti, da gre za sporazum v smislu desetega odstavka 10. člena ZUPJS. Tudi zato, ker se gramatikalno izrecno nanaša samo na otroški dodatek in iz zapisa ne izhaja dogovor, pri kom od staršev se bo otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteval. Poleg tega je razlaga, da 6. točka izreka sodbe predstavlja sporazum, predviden v zakonu iz leta 2012, preširoka, glede na to, da je bila sodba izdana leta 2003.
Odprava upravne odločbe učinkuje ex tunc, za nazaj. Prvi odstavek 281. člena ZUP določa, da če se odločbo odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Tožena stranka je zato imela pravno podlago, da je tožnici naložila vračilo javnih sredstev, ki jih je tožnica prejela na podlagi odpravljene odločbe.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - plačilo storitev institucionalnega varstva - vprašanje, ki ne izhaja iz dejanskega stanja zadeve - vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja - pavšalno zastavljeno vprašanje - zalo hude posledice za stranko - splošne trditve
Vprašanje, ali je bila na podlagi okoliščine, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo in ni predložila upravnega spisa, dopustna odločitev o zavrnitvi tožbe v upravnem sporu, ni pomembno pravno vprašanje za to zadevo, saj ne izhaja iz dejanskega stanja zadeve, v kateri je tožena stranka odgovorila na tožbo in predložila upravne spise, poleg tega pa iz ZUS-1 (tretji odstavek 38. člena in 58. člen) izhaja, da lahko sodišče odloči tudi brez odgovora na tožbo in predloženih upravnih spisov.
Vprašanje, ali izpodbijana sodba ustreza standardom obrazložene sodbe, je postavljeno zelo splošno, pavšalno, saj revidenta niti ne pojasnita, zakaj naj ne bi ustrezala.
Vprašanje kakšen je v tem sporu pomen okoliščin, da upravičenec ni vložil zahteve za uvedbo upravnega postopka, niti sklenil pogodbe (dogovora) o namestitvi v domu upokojencev, za odločitev v obravnavani zadevi ni pravno relevantno in tudi sicer predstavlja vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni predmet presoje v revizijskem postopku.
Vprašanje kakšna pravila bi moralo sodišče upoštevati za razlago sporne preužitne pogodbe in ali je dopustna razlaga pogodbe na način, kot je to storilo prvostopno sodišče v obravnavani zadevi, predstavlja vprašanje dejanskega stanja (ugotovitev dejstva), ki bi se sicer lahko reševalo tudi kot predhodno vprašanje, vendar ga je v obravnavani zadevi reševala tožena stranka sama, kar je v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (147. člen).
S trditvami, ki ne zadoščajo za celovito presojo in so zelo splošne, po presoji Vrhovnega sodišča revidenta nista izkazala kakšne konkretne posledice ima za njuno celotno premoženjsko stanje ta finančna obremenitev. Zgolj navedba o višini pokojnine, brez izkazovanja siceršnjega premoženjskega stanja, Vrhovnemu sodišču niti ne omogoča preizkusa, ali bi to finančno breme za revidenta predstavljalo zelo hude posledice.
državna štipendija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nastop pravnomočnosti - rok za izdajo odločbe
V drugem odstavku 82. člena ZDSS-1 je res navedeno, da mora tožena stranka izdati nov upravni akt najkasneje v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe, vendar pa je treba to določbo razlagati skupaj z drugim odstavkom 320. člena ZPP, ki določa, da ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena. V konkretnem primeru pravnomočnost, ki je nastopila že 24. 3. 2014, za toženo stranko ni imela nobenega učinka, dokler ji sodna odločba ni bila vročena. Pravnomočnost je proti toženi stranki začela učinkovati šele z datumom vročitve , zato je lahko šele od tega datuma dalje tekel 30-dnevni rok za izpolnitev, saj pred vročitvijo tožena stranka sodbe ni mogla izpolniti. Nižji sodišči sta zato pravilno ugotovili, da je tožnica toženo stranko prezgodaj pozvala k izpolnitvi, saj je to storila še pred iztekom 30-dnevnega roka, zato je tožbo pravilno zavrglo.
prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - denarna socialna pomoč - spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Tožnica je v tej zadevi izpodbijala zgolj tisti odločbe Centra za socialno delo, s katerim ji je bilo prepovedano odtujiti in obremeniti nepremičnine vpisane v k.o. G. in s katerim je bilo odločeno, da se na podlagi te dokončne odločbe prepoved odtujitve in obremenitve zaznamuje v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, kar pa ni spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja oziroma socialnega varstva.
Navedeno pomeni, da bi tožnica zoper sodbo sodišča druge stopnje lahko vložila le predlog za dopustitev revizije, česar pa ni storila. V tem sporu revizija ni dovoljena že na podlagi zakona.
Tožničin zahtevek za povračilo družinske pokojnine je po vsebini regresni zahtevek. Pravno podlago odškodninskih zahtevkov tožnice predstavlja prvi odstavek 271. člena ZPIZ-1. Vendar pa je, kadar škoda nastane kot posledica prometne nesreče, primarno treba uporabiti določbe ZOZP, saj je odgovornost povzročitelja nezgode predmet zavarovanja v prometu. ZOZP namreč ureja ravno obvezna zavarovanja v prometu, zato je v takih primerih v razmerju do ZPIZ-1, ki na splošno ureja regresne zahtevke tožeče stranke, lex specialis. Revizijske trditve, da je ZPIZ-1 v razmerju do ZOZP specialnejši predpis, zato niso utemeljene.
Problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje sta zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
denarna socialna pomoč - vračilo prejete pomoči - razveljavitev odločbe - izredno pravno sredstvo - vračilo neupravičeno prejete denarne socialne pomoči
Določba 46. člena ZSVarPre temelji na pooblastilu iz 158. člena URS o tem, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih, in po postopku, določenih z zakonom.
Določba 46. člena ZSVarPre je v razmerju do določb ZUP o izrednih pravnih sredstvih specialna in v celoti zadošča, da pristojni organ (v konkretnem primeru CSD) lahko odpravi ali razveljavi svojo prejšnjo odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči, če je upravičenec za isto obdobje prejemal lastne dohodke, ki presegajo odobreno denarno socialno pomoč in da z novo odločbo odloči o upravičenosti do denarne socialne pomoči za navedeno obdobje. Za odpravo oziroma razveljavitev prejšnje odločbe in izdajo nove CSD zato ni potreboval še dodatne pravne podlage v določbah ZUP o izrednih pravnih sredstvih.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
ZUPJS člen 32, 32/1, 34, 34/1, 42, 42/1. ZUP člen 139, 139/1.
pravica do otroškega dodatka - priznanje pravice - izpolnjevanje pogojev - odločanje organa - obstoj pogojev v času odločanja
Zakonsko besedilo prvega odstavka 32. člena ZUPJS določa začetek teka obdobja, od katerega dalje se priznajo denarni prejemki. Prvi dan v mesecu ni mišljen kot edini dan v mesecu, od katerega dalje je mogoče priznati prejemek. Določba torej ne izključuje možnosti, da organ odločanja prizna začetek prejemanja denarnega prejemka na kakšen drug dan v mesecu, po vložitvi vloge, če upravičenec na ta dan izpolni pogoje.
Prvi odstavek 32. člena ZUPJS ni specialna določba, ki bi drugače kot prvi odstavek 139. člena ZUP določala, da lahko organ pri odločanju upošteva le dejstva, ki so nastala do prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Časovni mejnik, katera dejstva organ še lahko upošteva pri odločanju, sega v čas do izdaje odločbe.
ZDSS-1 člen 31, 31-4. ZDSS-1 člen 7, 7/5. SZ-1 člen 121b.
pravica do subvencije najemnine - socialna pravica - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Pravica do subvencije najemnine za stanovanje je socialna pravica, do katere je ob drugih pogojih upravičen najemnik stanovanja, če izpolnjuje dohodkovni cenzus in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo socialne pomoči. Po tej opredelitvi pomeni pravica do subvencije najemnine pravico do socialnega prejemka iz točke b petega odstavka 7. člena ZDSS-1, glede katere se spori rešujejo v socialnem sporu pred socialnim sodiščem.
državna štipendija - denarna socialna pomoč - vrstni red uveljavljanja denarnih prejemkov
Obveznosti centra za socialno delo, da opozori vlagatelja na posledice neupoštevanja vrstnega reda uveljavljanja pravic, glede na besedilo prvega odstavka 8. člena ZUPJS, ni možno realizirati z vnaprejšnjim opozorilom na obrazcu vloge, temveč šele potem, ko vlagatelj vloži neustrezno vlogo. To namreč izhaja že iz gramatikalne razlage prvega odstavka 8. člena ZUPJS. Ta določa, da če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda iz prejšnjega člena, ga center za socialno delo opozori na vrstni red in na posledice njegovega neupoštevanja.
7. člen ZUP določa, da kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavljanje kakšne pravice, jo na to opozori. Uradna oseba centra za socialno delo je pri obravnavanju tožničine vloge za dodelitev državne štipendije ugotovila, da bi tožnica imela pravico do denarne socialne pomoči, zato bi tožnico na to morala opozoriti.
ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4, 99, 99/1, 99/1-3, 100. ZUPJS člen 9, 10. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev člen 3, 6, 6/3, 8, 9, 10, 11, 11/1.ZDVDTP člen 3. ZZZDR člen 123. ZZZDR-C člen 26.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4, 99, 99/1, 99/1-3, 100. ZUPJS člen 9, 10. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev člen 3, 6, 6/3, 8, 9, 10, 11, 11/1. ZDVDTP člen 3. ZZZDR člen 123. ZZZDR-C člen 26.
Problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje sta zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna Republike Slovenije ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006500
ZDSS-1 člen 7.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - štipendija za nadarjene
Določba točke 3c. prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 je abstraktno pravno pravilo in se zato nanaša na vse štipendije za nadarjene, tako tiste, glede katerih so bili v času uveljavitve ZDSS-1 že sprejeti ustrezni predpisi, kot tudi tiste, za katere so bili predpisi, ki so omogočili njihovo podeljevanje, sprejeti kasneje. Tak kasnejši predpis pa je tudi Odlok o štipendiranju, ki ga je sprejela Mestna občina Ljubljana.
V določbi točke 3c. prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 ni nobene podlage za domnevo, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v sporih o štipendijah za nadarjene le v primeru, če gre za Zoisovo štipendijo, ki jo zagotavlja Republika Slovenija.
ZŠtip člen 9, 9-4, 48, 49, 49/3, 50. ZUPJS člen 42.
državna štipendija - prenehanje štipendijskega razmerja - pravica do štipendije - izguba statusa študenta - oprava manjkajočih izpitov
Določba 49. člena ZŠtip o prenehanju štipendijskega razmerja je specialna glede na določbo 9. člena o pridobitvi pravice do štipendije, saj ureja pravne položaje potem, ko je bilo štipendijsko razmerje že vzpostavljeno.
otroški dodatek - znižanje plačila za program vrtca - ugotavljanje upravičenosti do priznanja pravic - dohodki iz preteklega in predpreteklega leta
Pri ugotavljanju upravičenosti do priznanja pravic iz javnih sredstev ni mogoče mešati podatkov o dohodku iz preteklega in predpreteklega leta, kar jasno izhaja iz 15. člena ZUPJS.
socialno varstveni prejemki - denarna socialna pomoč - ugotavljanje materialnega položaja družine - upoštevanje dejanskega prispevka za preživljanje otroka
Tožnikovo zavzemanje za širšo razlago določbe 13. člena ZUPJS ni utemeljeno. Zakonski tekst je jasen in ne zajema sredstev, ki jih vlagatelj za dodelitev denarne socialne pomoči poleg svojega zakonca (oziroma osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo) dodatno namenja za (dejansko) preživljanje enega od otrok in ta presega znesek mesečne preživnine, ki jo ta otrok prejema od svojega biološkega očeta na podlagi izvršilnega pravnega naslova in ne presega višine minimalnega dohodka, ki bi osebi pripadala po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
To določbo je treba tolmačiti tudi v povezavi s 4. točko prvega odstavka 12. člena istega zakona, ki izrecno govori o preživnini, prejeti na podlagi izvršilnega naslova, enako pa izhaja tudi iz 4. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre. Nenazadnje je to tolmačenje tudi sistemsko in logično pravilno, saj te osebe sicer ne bi bilo mogoče upoštevati niti pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja, kot to določa 10. člen ZUPJS.