ZUP člen 7, 8, 9, 43c, 44, 139, 145. ZSV člen 10, 16, 86, 90, 92, 93, 100, 113. ZUPJS člen 3, 6, 35, 37, 51. DZ člen 185, 186. ZVOP-1 člen 3, 8, 9. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 4, 7, 8, 12.
institucionalno varstvo - plačilo - upravičenec - oprostitev plačila - zavezanec za plačilo - otroci - osebni podatki - načelo sorazmernosti - Center za socialno delo (CSD) - postopek
Določba 37. člena ZUPJS ne more pomeniti, da se postopek oprostitve plačila za zavezanca nanaša le na postopek v zvezi s posebno vlogo zavezanca za (delno) oprostitev, omejeno na ugovore v zvezi z njegovim premoženjskim stanjem (torej vlogo, za katero predpisi predvidevajo, da jo vloži zavezanec) in odločanje o tej oprostitvi, temveč se morajo v tem združenem postopku upoštevati tudi ugovori tega zavezanca v zvezi z možnimi razlogi za odklonitev obveznosti plačevanja institucionalnega varstva za upravičenca deloma ali v celoti (npr. ugovori v skladu z Družinskim zakonikom - DZ). Z odločanjem o oprostitvi upravičenca se namreč neločljivo povezuje odločanje o naložitvi obveznosti (do)plačila določenemu zavezancu, saj mora pristojni organ v primeru ugoditve zahtevi upravičenca naložiti obveznost plačila zavezancu v določeni višini. Zavezancu mora biti zato kot stranki v celotnem postopku omogočeno, da se ga ustrezno udeležuje in varuje svoj pravni položaj v zvezi z obveznostjo (do)plačevanja institucionalnega varstva in da v zvezi s tem navaja tako dejstva in dokaze, ki se nanašajo na njegov premoženjski položaj (in položaj njegove družine), kot tudi tiste, ki se nanašajo na presojo oprostitve in višine oprostitve upravičenca, ob tem pa tudi druge upoštevne ugovore, povezane z vsebino odločanja.
Zavezanec lahko v postopku poleg ugovorov v zvezi z oprostitvijo upravičenca uveljavlja tudi oprostitev (do)plačila storitev in podaja s tem povezane navedbe oziroma ugovore v zvezi s temeljem obveznosti za doplačilo (npr. ugovori po DZ) in njegovim premoženjskim stanjem. V tem delu združenega postopka lahko torej nastopa kot aktivna stranka (42. člen ZUP), vendar le, če poda ustrezno samostojno vlogo v tej smeri. V zvezi s tem mora CSD ob vabilu zavezancu, da se vključi v postopek na podlagi vloge upravičenca za oprostitev plačila za oskrbo (44. člen ZUP), zavezanca kot navedeno tudi opozoriti na možnost, da sam vloži navedeno zahtevo za oprostitev njegove obveznosti (do)plačila ter ga opozoriti na posledice, če take vloge ne bo vložil (da se bo štelo, da njegove oprostitve ne bodo mogli izračunati in se bo štelo, da je plačilno sposoben v višini oprostitve upravičenca). Glede na navedeno je ravnanje CSD kot v obravnavani zadevi, ki zavezanca poziva le na vložitev ugovora o svojem premoženjskem stanju (in stanju družinskih članov), preozko.
CSD je ob pridobivanju osebnih podatkov zavezanca (in tretjih oseb) dolžan spoštovati temeljno načelo varstva osebnih podatkov - načelo sorazmernosti, po katerem se lahko obdelujejo le tisti osebni podatki, ki so primerni za dosego namena in niso (količinsko) pretirani glede na namen obdelave. Zaradi tega določb zakonov o splošnem pooblastilu CSD ni mogoče razlagati tako, da CSD upravičujejo za neomejeno pridobivanje podatkov, ki presegajo obseg podatkov, ki jih upravni organ nujno potrebuje, torej ob upoštevanju ustavnega načela sorazmernosti.
Navedeno pomeni, da v primeru, če gre za podatke o premoženjskem stanju zavezanca (in njegove družine), ki kot stranka ne sodeluje ali noče sodelovati v postopku na način, da bi se v zvezi s svojo oprostitvijo skliceval na svoje premoženjsko stanje, čeprav mu je bilo sodelovanje omogočeno, CSD nima potrebe in podlage za pridobivanje teh podatkov iz zbirk, do katerih ima sicer dostop po zakonu. Podatki iz teh zbirk niso primerni za dosego namena. In obratno. Če zavezanec vloži vlogo za oprostitev zaradi svojega premoženjskega stanja (in stanja družine), CSD te podatke lahko pridobiva iz zbirk podatkov (na podlagi določb ZSV in ZUPJS) in prav na ta način tudi preverja podatke zavezanca ter odloča o utemeljenosti njegove zahteve.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - institucionalno varstvo - oprostitev plačila - plačilna sposobnost zavezanca
Predlogu se ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:
- ali lahko pristojni center za socialno delo v skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev po uradni dolžnosti ugotavlja plačilno sposobnost zavezanca za institucionalno varstvo, tudi v primeru, če zavezanec ne poda vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva, pri čemer je bil zavezanec v upravnem postopku na prvi stopnji s strani centra za socialno delo pravilno opozorjen na pravico do uveljavljanja oprostitve plačila in na pravne posledice, ki bodo nastopile, če vloge ne bo vložil,
- ali se lahko pri zavezancu, ki ne vloži vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva, in katerega je upravni organ opozoril na pravne posledice, ki bodo nastopile, če vloge ne bo vložil, šteje, da je plačilna sposobnost zavezanca tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca.
upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja - neprofitna najemnina - tržna najemnina - subvencioniranje najemnine - subvencija neprofitne najemnine - subvencija tržne najemnine - plačnik - razmerje med občino in državo - obveznosti države - dopuščena revizija
SZ-1 ureja subvencijo neprofitne najemnine in subvencijo tržne najemnine. ZUPJS je uvedel še dodatno subvencijo za najemnike tržnih stanovanj, ki so upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja, in sicer (poleg subvencije, ki jo ureja SZ-1) subvencijo, ki se obračuna od zneska v višini neprofitnega dela najemnine.
ZUPJS v sistem financiranja subvencij ni posegel - ni namreč posegel v nobeno določbo SZ-1, ki določa, iz katerega proračuna se subvencije financirajo. ZUPJS je uvedel le dodatno pravico najemnikov tržnih stanovanj, pri čemer pa je določil, da se ta določi na način, kot velja za določitev subvencije k neprofitni najemnini (po 121. členu SZ-1). Zapis v drugem stavku drugega odstavka 28. člena ZUPJS je napotil na 121. člen SZ-1 le glede določanja višine subvencije; ni pa spremenil določb SZ-1 v delu, ki določajo, kdo zagotovi sredstva, potrebna za subvencijo.
Novo uvedena subvencija po 28. členu ZUPJS pomeni subvencijo najemnikov tržnih stanovanj; financiranje teh subvencij pa ureja peti odstavek 121.b člena SZ-1, in sicer tako, da bremenijo državni in občinske proračune, vsakega do ene polovice.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - institucionalno varstvo - oprostitev plačila institucionalnega varstva - plačilna sposobnost zavezanca - Center za socialno delo (CSD) - postopek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko pristojni center za socialno delo v skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba) po uradni dolžnosti ugotavlja plačilno sposobnost zavezanca za institucionalno varstvo, tudi v primeru, če zavezanec ne poda vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva,
- ali se lahko pri zavezancu, ki ne vloži vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva, in katerega je upravni organ opozoril na pravne posledice, ki bodo nastopile, če vloge ne bo vložil, šteje, da je plačilna sposobnost zavezanca tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca?
izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba - dokazilo
Ob upoštevanju vseh izpostavljenih okoliščin konkretnega primera revizijsko sodišče soglaša z odločitvijo sodišča druge stopnje, da tožnika zgolj zato, ker toženki ni predložil pisnega dokazila o namenski porabi 9,94 EUR, ni mogoče kaznovati s 14 mesečno prepovedjo odobritve nove izredne denarne socialne pomoči. Nasprotno stališče bi glede na izjemno nizek dodeljen znesek in po drugi strani več kot eno letno prepoved dodelitve nove izredne denarne socialne pomoči predstavljalo prekomeren poseg v z Ustavo RS zagotovljeno pravico do socialne varnosti. Posebej ob upoštevanju, da je izredna denarna socialna pomoč namenjena najranljivejšim skupinam kot še zadnji prejemek v primeru materialne stiske, povezane s preživetjem.
ZSDP-1 člen 79, 79/3. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 7.
starševsko varstvo - dodatek za nego otroka - seznam hudih bolezni
Ni pravilno stališče revizije, da tožeča stranka ni upravičena do višjega dodatka na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1. Iz dejanskega stanja izhaja, da gre za težko gibalno oviranega otroka. Iz skupine gibalno oviranih otrok, opredeljenih v 3. členu Pravilnika, ki imajo pravico do dodatka za nego, tretji odstavek 79. člena ZSDP-1 za težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke določa dodatek v višini 200,00 EUR. Otrok izpolnjuje enega od alternativno določenih pogojev in je zato tožeča stranka upravičena do dodatka v višjem znesku.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - posredni oškodovanec - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regresni zahtevek ZPIZ - višina škode - zastaranje - organ za odpis prispevkov za socialno varnost - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - višina zavarovalne vsote
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek iz naslova sorazmernega dela prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki jih tožeča stranka uveljavlja na podlagi 18. člena ZOZP, ni zastaran, materialnopravno pravilno.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00025096
URS člen 19, 21, 34. ZDZdr člen 74, 75.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - oseba z duševno motnjo - pogoji za sprejem - namen in cilj ukrepa - prostorska stiska - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - dopuščena revizija
Namestitev nasprotne udeleženke v zavod, ki ji ne zagotavlja niti osnovnih in minimalnih bivanjskih pogojev, pomenil hud poseg v njeno pravico do varstva osebnostnega dostojanstva.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba - dokazilo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede obveznosti predložitve dokazila o namenski porabi izredne denarne socialne pomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS00032955
OZ člen 3, 15. ZSV člen 100, 100/1. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2002) člen 6, 6/1, 6/3. ZPP člen 380, 380/1.
Iz socialnovarstvenih predpisov izhaja, da mora zavod v oskrbo sprejeti tudi osebe, ki nimajo zagotovljenega financiranja, plačilo oziroma njegova oprostitev pa se ureja prek centra za socialno delo. Storitev institucionalnega varstva so po ZSV dolžni v prvi vrsti plačati upravičenci, šele za njimi ostali zavezanci. Tretje osebe pa lahko v skladu s pogodbeno avtonomijo z zavodom sklenejo dogovor, da bodo (do)plačevale oskrbnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00026069
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-5, 74/1-6. ZSV-UPB2 člen 51. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je namestitev nasprotne udeleženke v socialno varstveni zavod, ki ji zaradi prezasedenosti ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, varnosti in ustreznih bivalnih pogojev, sprejemljiva z vidika posega v njene ustavne pravice.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00022797
ZDZdr člen 39, 48, 74, 74/1-6, 75. URS člen 17, 21, 34.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - odstop od sodne prakse - dopuščena revizija
Očitno je, da rešitev, kakršna je vsebovana v izpodbijanih odločbah, posega ne le v človekove pravice nasprotnega udeleženca, marveč tudi v človekove pravice ostalih varovancev oddelka. Vsebina te rešitve namreč je, da se v zavod namešča nasilna, nemirna in lahko razdražljiva oseba, ki je že poskusila zadaviti drugega varovanca. Ker je zavod prenatrpan in kadrovsko podhranjen, ta nima druge možnosti, kakor da takšno osebo namesti v jedilnico z dnevnim prostorom, kjer je vrh tega že nameščena postelja druge varovanke.
Odločitev sodišča ne sme biti takšna, da bi na ustavno nedopusten način posegala v kakšno človekovo pravico. Veljati mora ravno nasprotno: sodniško pravo mora uresničevati človekove pravice.
V obravnavani zadevi izpodbijana rešitev, ki sledi stališčem dosedanje sodne prakse ne samo ne ščiti človekovih pravic, marveč jih resno ogroža. Ta nevzdržnost zato v konkretni zadevi terja odstop od dosedanje sodne prakse in iskanje rešitve za zapolnitev izvedbene pravne praznine v tem delu pravnega reda. Doslej je bilo namreč rečeno, da mora problem prezasedenosti rešiti izvršilna veja oblasti. To sicer še vedno drži, a ker tega doslej še ni storila, se mora sodna veja oblasti (vsaj v primeru, kakršen je obravnavani) na to ustrezno odzvati.
vročitev odločbe upravnega organa - stalno prebivališče - naslov za vročanje - hišni predalčnik - skrbnost stranke - fikcija vročitve - objava na oglasni deski
Fikcija vročitve je zakonsko vzpostavljena le v primeru, če so podane predpostavke zanjo - v primeru vročanja po 37.a členu ZUPJS je to znan naslov in vročanje z dostavo v hišni predalčnik na tem naslovu, v primeru 87. člena ZUP pa je to znan naslov in posebej predviden postopek z izrecno določenimi opravili vročevalca. Ob ugotovitvi sodišč, da tožeča stranka oz. njena starša na naslovu vročanja nista imela poštnega predalčnika, fikcije vročitve po 37. a členu ZUPJS ni bilo mogoče vzpostaviti. Enako velja za vročanje po 87.oziroma 96. členu ZUP, saj tožena stranka ni dokazala, da bi bila vročitev opravljena ob upoštevanju vseh potrebnih postopkov in opravil po teh zakonskih določbah.
ZPP člen 374, 374/1, 374/2, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125.
revizija - zavrženje revizije
Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, bi moral tožnik pred vložitvijo revizije vložiti predlog za dopustitev revizije. Ker revizija ni bila dopuščena oziroma ker tožnik ni predlagal njene dopustitve, jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP v povezavi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS00022962
ZPP člen 13, 379, 379/1. ZDSS-1 člen 21.
socialni spor - predhodno vprašanje - ničnost pogodbe
Tudi v socialnem sporu je odločitev sodišča lahko odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki ne spada nujno v isto pravno področje. Določba 21. člena ZDSS-1 ne vsebuje izjem, zato lahko odloča o predhodnem vprašanju s civilnopravnega področja tudi specializirano sodišče v okviru spora o plačilu institucionalnega varstva.
ZUP člen 63, 66, 67. ZUPJS člen 34, 35, 51. ZSVarPre člen 51.
denarna socialna pomoč - nepopolna vloga - zakonska zveza - samska oseba - uradne evidence - pridobivanje podatkov
Podpis žene tožnika na vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ni obvezna sestavina vloge. Podatke o prejemkih žene tožnika bi CSD moral pridobiti od izplačevalca pokojnine ali od bank. Ker je rok za predložitev podatkov neuspešno potekel, CSD vloge ne bi smel zavreči, temveč bi moral nadaljevati postopek in po materialnem predpisu odločiti o zadevi.
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena Zakona o obrambi (ZObr; Uradni list RS, št. 82/94 s spremembami).
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00019982
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-5, 74/1-6. ZSV-UPB2 člen 51.
dopuščena revizija - socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice
Revizija je dopuščena glede vprašanja: ali je namestitev dodatnih oseb, v že tako prezasedene socialnovarstvene zavode (ob upoštevanju dejstva, da je takšno postopanje v razmerju do nameščene osebe ustavno sprejemljivo), sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka istega zavoda.