Izrek odločbe je najpomembnejši sestavni del odločbe, kajti le-ta postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen, saj se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Glede na to, da gre v postopku komasacije za zložitev in ponovno razdelitev zemljišč lastnikov, ki imajo ta zemljišča v območju, ki se ureja s komasacijo, izostanek poimenske opredelitve lastnikov z natančno označenimi zemljišči s podatki iz uradnih evidenc v izreku nedvomno pomeni, da v postopku ni bilo odločeno o predmetu postopka, kar pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Iz obrazložitve odločbe bi moral izhajati seznam z poimensko navedenimi lastniki in površino kmetijskih zemljišč, ki jih vlagajo v komasacijski sklad, poimensko navedeni lastniki, ki se z uvedbo komasacije strinjajo, in izračun površin kmetijskih zemljišč lastnikov, ki se z uvedbo komasacije strinjajo, v primerjavi s površino zemljišč, ki se nahajajo na predvidenem območju komasacije.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - obsežnejša zadeva - popravek pomote
Bistveno za odločitev je, kakšen je obseg dodelitve BPP, ki izhaja iz odločbe o dodelitvi BPP. Drugi tožnik kot odvetnik prosilca za BPP je bil določen zgolj za vložitev in sestavo ustavne pritožbe zoper tam navedeno sodbo VS RS in z njo povezanih sodb. To pa pomeni, da je organ za BPP v izpodbijanem sklepu z dne 1. 7. 2013 ravnal pravilno, ko je drugemu tožniku odmeril nagrado za posamezno opravilo po tarifni št. 3502 ZOdvT, saj na odvetnika - drugega tožnika ni bilo preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku. Ob upoštevanju kriterijev iz 13. člena ZOdvT, pa ni mogoče zaključiti, da je šlo v tem primeru za nadpovprečno težavno in zahtevno ter obsežno zadevo.
V odločbi oziroma sklepu je mogoče popraviti samo pomote tehničnega značaja. Pri tehničnih pomotah gre za pomotni zapis stvarno izjavljene volje organa. Organ za BPP je z izpodbijanim sklepom popravil višino DDV, in posledično ustrezno popravil zneske, zato v tem primeru ne gre za popravo tehnične pomote, temveč za odpravo zmote v izjavi volje. To pomeni, da je organ za BPP ravnal nepravilno, ko je izdal izpodbijani sklep z dne 30. 8. 2013 na podlagi določbe 223. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomen zadeve za prosilčev socialno-ekonomski položaj
Organ za BPP se je pri odločanju o dodelitvi BPP tožniku s sklicevanjem na 24. člen ZBPP spustil v presojo posameznih, v postopku izvedenih dokazov. Pri tem pa ni vpogledal v celoten sodni spis zadeve, temveč kot izhaja iz upravnega spisa le v sodbo ter posamezne listine, ki jih je v postopku predložil tožnik na poziv organa za BPP. V takem primeru, ko se tožnik pri utemeljitvi svojih pritožbenih razlogov sklicuje na podatke sodnega spisa, je organ za BPP dolžan le-tega tudi pribaviti in vpogledati. V primeru, ko se dokazi nahajajo v samem sodnem spisu zadeve, na katerega se nanaša dodelitev BPP, se organ ne more sklicevati na to, da prosilec (tožnik) potrebnih dokazov ni predložil. Organ za BPP ne more zgolj na podlagi tožnikove navedbe, da sama odškodnina ni razlog, da bi zadoščala simbolična odškodnina, zaključiti, da zadeva ni pomembna za tožnikov socialno-ekonomski položaj ter da zato zadeva za tožnika oziroma njegovo družino ni življenjskega pomena.
Po določbi sedmega odstavka 25. člena ZDen povračilo vlaganj fizičnim osebam ni omejeno z višino povečanja vrednosti nepremičnine, Bistveno je le, da gre za vlaganja, ki so vrednost nepremičnine dejansko povečala. Takšna vlaganja se ob upoštevanju ustrezne amortizacije vrnejo v celoti.
Premoženje, v katerega je vlagala tožnica, je na denacionalizacijske upravičence prešlo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, več kot 10 let pred izdajo izpodbijane odločbe o povračilu odškodnine zaradi vlaganj. V takem primeru pa je organ, tudi upoštevaje višino na podlagi sedmega odstavka 25. člena ZDen priznane odškodnine, dolžan preizkusiti, ali so še podani razlogi za uporabo ureditve v korist denacionalizacijskih upravičencev iz tretjega odstavka 25. člena ZDen, to je v obliki odloženega plačila in v okviru katere imajo obresti funkcijo nadomestila za uporabo denarja v pogojih časovno odloženega izplačevanja odškodnine. Ker v obravnavani zadevi tak preizkus ni bil opravljen, je glede na okoliščine danega primera zmotno uporabljena tudi določba tretjega odstavka 25. člena ZDen.
ZZRZI člen 62, 63, 65. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 5, 15. Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide člen 3, 3-10.
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da bi se lahko štelo predloženo potrdilo, izdano s strani organov Bosne in Hercegovine, za ustrezno v smislu 10. točke 3. člena Navodila za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide, ker gre za zavarovanca, ki je pridobil status invalida po predpisih drugih držav, če bi šlo za državo članico Evropske unije.
Temelj za plačilo prispevka je po mnenju sodišča podan, ni sporno tudi trajanje nepravilne prijave. Vendar pa sodišče ugotavlja, da temelj izhaja iz poziva k plačilu z dne 25. 11. 2011, ne pa iz izpodbijane odločbe. Temelj za mesece 9/2011, 10/2011, 11/2011 in 7/2009 pa ne izhaja niti iz poziva k plačilu z dne 25. 11. 2011, niti iz dopisa z dne 21. 5. 2012. Podanosti temelja za te obveznosti sodišče zato ne more preizkusiti.
ZSPJS člen 7. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4, 4/2, 6. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 7.
dodatek za povečan obseg dela - pravna podlaga za določitev dela plače za delovno uspešnost - izredna pravna sredstva
Odprava pravnomočnega sklepa v izpodbijanem sklepu ne temelji na izrednem pravnem sredstvu, iz razlogov pa ne izhajajo okoliščine, ki bi utemeljevale njegovo uporabo. Veljavnost pravnomočnega posamičnega akta ne preneha z razveljavitvijo abstraktnega pravnega akta, na katerem temelji. V določbah ZSPJS in Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) sodišče ne najde pravne podlage za odpravo sklepa, izdanega na podlagi razveljavljene Uredbe o delovni uspešnosti iz leta 2006.
Z odpravo izpodbijanega sklepa se sodišče ne opredeljuje do vprašanja upravičenosti tožnika do mesečnega dodatka za povečan obseg dela po začetku uporabe Uredbe/08. Navedena uredba se je začela uporabljati z dnem obračuna plač na podlagi ZSPJS (7. člen), skladno s 7. členom Uredbe/06 pa se dodatki za povečan obseg dela oziroma za nadpovprečno obremenjenost v višini, določeni s to uredbo, izplačujejo do začetka izplačevanja plač javnim uslužbencem v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - imenovanje na položaj generalnega direktorja - pravni interes
V obravnavanem primeru je predmet upravnega spora pravilnost in zakonitost sklepa Posebne natečajne komisije, s katerim je ugotovila, da tožnik, glede na njegovo strokovno usposobljenost, ni primeren za položaj generalnega direktorja. Izpodbijani sklep, izdan na podlagi 64. člena ZJU v postopku predmetnega javnega natečaja objavljenega 2. 4. 2012, ki pa je bil ponovljen z javnim natečajem, objavljenim 1. 10. 2012, ne posega v tožnikove pravice.
ZUS-1 člen 2, 2/3, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 215, 215/4, 215/6. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev fundacije športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 36, 36/2.
sofinanciranje javnih sredstev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - napačen pravni pouk - zavrženje tožbe - rok za pritožbo
Tožeča stranka je sledila pravnemu pouku izpodbijane odločbe in pritožbe, čeprav je le-ta dovoljena, zoper odločbo ni vložila. Zato izpodbijana odločba ni dokončna v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1 in kot takšna ne prestavlja akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Sodišče je zato moralo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči kot nedovoljeno. Ker pa je tožeča stranka ravnala po napačnem pouku o pravnem sredstvu in je vložila tožbo namesto pritožbe, ji v skladu s šestim odstavkom 215. člena ZUP rok 15 dni za pritožbo zoper izpodbijano odločbo začne teči prvega dne po vročitvi tega sklepa sodišča. Napačen pravni pouk ne more imeti za stranko nobenih škodljivih posledic.
ZEKom-1 člen 6, 6/5, 60, 60/2. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2. Splošni akt o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc člen 6, 6/2.
radijske frekvence - pristojbina za pravico uporabe radijskih frekvenc - izračun točk - skrajšani ugotovitveni postopek
Splošni akt o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc je toženka izdala na podlagi zakonskega pooblastila iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1. Da bi morala za njegovo veljavnost pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, ne izhaja ne iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1 ne iz določb XIV. poglavja ZEKom-1, ki določajo status toženke ter način njenega delovanja in njene pristojnosti, niti iz kakšne druge določbe tega zakona. Vendar ZEKom-1 v šestem odstavku 6. člena le za tarifo določa, da mora biti predložena v soglasje vladi.
Določitev števila točk v izpodbijani odločbi (še) ne pomeni višine plačila za uporabo radijskih frekvenc (frekvenčnine). Kajti višina plačila se določi s tarifo z upoštevanjem potrebnega pokrivanja stroškov, ki jih ima toženka z upravljanjem in nadzorom radiofrekvenčnega spektra, pri čemer pa se pri izdaji tarife upošteva potrebno pokrivanje stroškov, ki jih ima toženka v zvezi z izvrševanjem določb ZEKom-1 glede na načrtovane cilje in naloge, določene v njenem programu dela, ter saldo finančnih sredstev iz preteklega leta, o odmeri plačila pa toženka izda posebno odločbo. Ker z izpodbijano odločbo tožnici ni bilo odmerjeno plačilo za uporabo radijskih frekvenc – ob uporabi (tudi) tarife, pač pa določeno le število točk, so pravno nepomembni njeni ugovori, da toženka lahko višino frekvenčnine spremeni le iz razlogov, ki jih mora upoštevati pri izdaji tarife ter so navedeni v določbi petega odstavka 6. člena ZEKom-1.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - stranka v postopku - najemnik - pravni naslednik najemnika
Tožnica je bila ustanovljena leta 1992 kot nova in samostojna pravna oseba in tako ni pravna naslednica nekdanjega Zdravstvenega centra B. Zato ji ni bilo mogoče priznati lastnosti stranke v postopku vlaganj v denacionalizirano premoženje po petem odstavku 25. člena ZDen.
ZIKS-1 člen 206. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4, 211.
razvrstitev obsojenca v posebej varovani oddelek - nevarni obsojenec - nujni ukrepi v javnem interesu - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik je predstavljal nevarnost oziroma ogrožal druge soobsojence oziroma soobsojenca, zato je toženka ravnala pravilno, ko ga je (s soglasjem generalnega direktorja zavoda, kar potrjujejo podatki spisa) namestila na posebej varovan oddelek in mu o tem nato izdala odločbo.
dohodnina - obračun obresti - davčna napoved na podlagi samoprijave
V obravnavanem primeru je sporen obračun obresti v postopku odmere dohodnine. Z izpodbijano odločbo je bila tožniku na podlagi samoprijave odmerjena dohodnina za leto 2008 in hkrati določene obresti na podlagi 63. člena ZDavP-2. Slednji določa, da od neplačanega davka davčni organ obračuna obresti po evropski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan poteka zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi, povečane za 4 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev davčne napovedi.
Terjatev iz naslova nepravdnih stroškov je iz upravičenke prešla do višine stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, po samem zakonu na Republiko Slovenijo. Republika Slovenija je zato v razmerju do dolžnika, ki je tožnik v tem postopku, postala upnik. Izterjavo takšne terjatve pa opravi pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, na podlagi odločbe, s katero je sodišče odločilo o stroških in se po drugem odstavku 46. člena ZBPP šteje za izvršilni naslov.
Ker tožnik, ki je po 46. členu ZBPP obravnavan kot dolžnik, po ZBPP ni upravičen zahtevati oprostitve oziroma obročnega plačila stroškov, je bila odločitev tožene stranke o zavrnitvi njegovega predloga za obročno vračilo stroškov pravilna in zakonsko utemeljena.
ZUP člen 9. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2009 člen 33, 33/7. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 51, 51/1, 53, 53/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - načelo zaslišanja stranke - namerna kršitev
Tožnik je na nekaterih GERK-ih rabo ustrezno uredil, kar bi lahko storil tudi pri spornih treh, kolikor bi se pravilno odzval na opozorilo, saj so bili tudi ti trije navedeni v predtisku. Odgovornost za pravilen vpis GERK-ov na površinah, ki so upravičene do plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike, je na strani vlagatelja zahteve, zato se tožnik ne more sklicevati na upravno enoto.
Zahtevek za plačilne pravice je bil v celoti zavrnjen, ker predstavlja površina 2,66 ha več kot 0,5% ugotovljenih površin, kar je podlaga za zavrnitev zahtevka v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe o izvedbi kmetijske politike za leto 2009. V zvezi z nepravilnostmi na površino za krmne površine pa je po ugotovljenih nepravilnostih na površini 3,21 ha prvostopenjski organ zmanjšal plačila za površino za dvakratno ugotovljeno razliko. Glede na v izpodbijani odločbi ugotovljeno dejansko stanje je prvostopni organ pri obeh zahtevkih uporabil pravilno materialno pravo, tako v ugoditvenem kot zavrnilnem delu.
Tožniku je bil zapisnik predložen v pregled in je nanj imel možnost podati pripombe, kar je tudi storil, zato se torej sklicevati, da mu možnosti podajanja pripomb ni bila dana, niti da mu ni bila dana možnost, da zapisnik natančno prouči, ne more.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Prvostopenjski organ svoje odločitve ni sprejel na podlagi presoje, da tožničin poseg v nepremičnino pomeni gradnjo objekta, ki je neskladen s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi in ga zato tožnica mora odstraniti, temveč zato, ker nasutje gramoza na kmetijskem zemljišču pomeni nedovoljeno uporabo takega zemljišča. Ob takem dejanskem stanju pa je na podlagi prve alinee točke B 107. člena ZKZ lahko odredil vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje.
dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - davčni inšpekcijski nadzor - ocena davčne osnove - dokazno breme - dolžnost ugotavljanja dejstev - krajevna pristojnost - načelo zaslišanja stranke
Po tretjem odstavku 23. člena ZUP (krajevno) pristojnemu organu ni treba ponavljati dejanj postopka, ki jih je pred tem opravil organ, ki je za zadevo nepristojen.
Stališče tožnika, da je pritožbeni organ dolžan presojati tudi zakonitost postopka pred izdajo izpodbijane odločbe sicer drži, je pa pri svoji odločitvi dolžan upoštevati le bistvene kršitve pravil postopka, to je takšne, ki so ali bi lahko vplivale na pravilnost in zakonitost odločbe, ki je predmet preizkusa v pritožbenem postopku. Zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka ni podana. Načela zaslišanja stranke v upravnem postopku ni mogoče enačiti z izvedbo dokaza z zaslišanjem (izjavo) stranke.
V postopku ocene davčni organ dejstva, ki so pomembna za odločitev, ugotavlja s stopnjo verjetnosti. To ne pomeni, da je davčni organ odvezan dolžnosti ugotavljanja dejstev, ki so potrebna za ugotovitev davčne osnove. Podatki Geodetske uprave vrednosti vlaganj ne izkazujejo, dejstva, ki bi utemeljevala oceno davčen osnove na njihovi podlagi pa iz izpodbijane odločbe niso razvidna in se v postopku tudi niso ugotavljala.
osnovna šola - usmeritev v prilagojen izobraževalni program - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta
Sodišče je na podlagi navedb v zahtevi za izdajo začasne odredbe ocenilo, da obstaja nevarnost, da bi v primeru izvršitve odločb prišlo do težko popravljive škode za tožnico. Če bi se ta znašla na šoli s prilagojenim programom, po vsej verjetnosti ne bi bila več možna njena vrnitev v sedanjo osnovno šolo, ker ne bi bila več na tekočem s snovjo, za nazaj pa vsega ne bi mogla nadoknaditi. Sodišče je tako zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo predvsem iz razloga, ker bi bila sicer v primeru ugoditve tožbi vzpostavitev prejšnjega stanja zelo otežena. Hkrati z odložitvijo izvršitve izpodbijanih odločb javna korist in korist nasprotne stranke ne moreta biti prizadeti.
ZID člen 17, 17/1, 17/1-4. ZPDZC člen 5, 5/1, 5/1-1. ZZDT-1 člen 6, 6/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - delo na črno - delo v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev - prepoved opravljanja delovnega procesa in uporabe sredstev
Inšpektorica za delo je ob inšpekcijskem pregledu dne 20. 4. 2012 v prodajalni in pekarni ugotovila, da je delavec opravljal delo peka, čeprav ni imel delovnega dovoljenja, pogodbe o zaposlitvi ter prijave v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Tožena stranka je zato tožeči stranki utemeljeno in skladno z določbami, ki jih navaja v izpodbijani odločbi, izrekla ukrep prepovedi opravljanja delovnega procesa in uporabe sredstev.
Z izpodbijanim sklepom je tožniku izrečena prekinitev pogodbe o štipendiranju in vzpostavljeno vračilo prejetih štipendij iz naslova regijske štipendijske sheme za Dolenjsko s posebej izdanim zahtevkom za vračilo štipendije in amortizacijskim načrtom za vračilo dela sofinanciranih EU sredstev iz naslova pogodbe o štipendiranju, medtem ko je delodajalec prost vseh pogodbenih obveznosti. Ker gre za spor o kadrovski štipendiji v smislu točke f) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1, je za odločanje pristojno Delovno sodišče.
Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 6 SUB-OB11 točka 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna vzpodbuda - toplotna izolacija fasade - datum izvedene naložbe - nova naložba
Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede določbe javnega poziva šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.