večstanovanjska stavba - hišniško stanovanje - imetnik pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju - pravica do nadomestila - vloga - poziv za predložitev dokazov
Določbi 175.a in 173. člena SZ-1 sta določali pogoje, pod katerimi so bili prejšnji imetniki pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju upravičeni do zagotovitve določenih sredstev. Nista pa določali obveznih sestavin vloge v smislu dokazil, ki se štejejo za del popolne vloge. Čeprav je tožena stranka zaradi lažje obravnave in v pomoč upravičencem do sredstev iz 175.a člena SZ-1 pripravila obrazec in navedla, katere priloge je potrebno predložiti k vlogi, to v primeru opustitve takega ravnanja ne pomeni, da bi bilo potrebno tako vlogo zavreči kot nepopolno na podlagi 67. člena ZUP. S takšno vlogo bi bilo treba ravnati tako, kot to določa drugi odstavek 140. člena ZUP. Po tej določbi mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - višina nadomestila
Pri izračunu višine nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora je upravni organ pravilno upošteval bruto etažno površino nelegalno zgrajenega objekta, ki izhaja iz inšpekcijske odločbe.
Ker tožnik v danem roku sodne takse za tožbo ni plačal, plačila pa tudi ni bil oproščen, niti mu ni bil odobren odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je nastopila zakonska fikcija umika tožbe, kar ima za posledico ustavitev postopka.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do tonskega in vizualnega snemanja - avtorji glasbenih del
Glede na naravo pravice do nadomestila (prvi odstavek 39. člena ZASP in prvi odstavek 154. člena ZASP), ki gre skupno raznovrstnim upravičencem, je tožena stranka pravilno obravnavala zahtevek tožnika, ki je zahteval izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice zgolj za avtorje glasbenih del kot podkategorije avtorjev, torej kot dela ene izmed kategorij upravičencev do nadomestila. Na podlagi določb ZASP dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do predmetnega pravičnega nadomestila ni moč podeliti zgolj za eno kategorijo upravičencev. Ker torej ni mogoče podeliti pravičnega nadomestila zgolj za kategorijo upravičencev, je toliko manj mogoče podeliti dovoljenje za en del upravičencev iz kategorije avtorji.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa - tožbena novota
Tožnik v času vojaške agresije na Slovenijo ni deloval na podlagi odredb(e) predstavnika organa za notranje zadeve in torej organizirano ter da bi v okviru svojega delovanja opravljal naloge tajne hrambe oborožitve, streliva, opreme ali dokumentacije policije, tajne namestitve policijskih enot oziroma bil vključen v izvajanje oskrbe policijskih enot na terenu. Le s takim delovanjem pa bi lahko bil uresničen zakonski dejanski stan sedme alinee, točke e) 2. člena ZVV.
Tožnik v tožbi relevantna dejstva navaja drugače, kot v postopku (v prošnji za priznanje statusa vojnega veterana), zato gre za nedopustne tožbene novote.
denacionalizacija - stroški postopka - DDV - zastopanje po pooblaščencu
Prvostopenjski organ je z izdajo sklepa priglašene in priznane stroške zavezanca – stranke z interesom naložil v plačilo tožnici kot vlagateljici denacionalizacijske zahteve, sledil napotilom Upravnega sodišča. Z v obravnavanem primeru izpodbijanim sklepom pa je organ zato tudi iz enakih razlogov pravilno naložil v plačilo tožnici še znesek 22,89 EUR, ki predstavlja 20 % DDV od že priznanih materialnih stroškov pooblaščenca (ki je odvetnik in zavezanec za DDV) stranke z interesom s sklepom prvostopenjskega organa z dne 26. 11. 2012.
radijske frekvence - plačilo za uporabo radijskih frekvenc - način izračuna frekvenčnine - višina plačila
Pooblastilo za izdajo Splošnega akta o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc je toženka imela v drugem odstavku 60. člena ZEKom. Iz določb ZEKom-1 ne izhaja dolžnost toženke, da bi bila za njegovo veljavnost dolžna pridobiti soglasje Vlade (to ne izhaja niti iz 60. člena, niti iz določb XIV poglavja ZEKom-1, ki se nanašajo na toženko kot neodvisen regulatorni organ). Zato je brez podlage tožbeni ugovor, da bi organ moral uporabiti Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo elementov oštevilčenja, ki je z uveljavitvijo ZEKom-1 tudi prenehal veljati, oziroma se je uporabljal do uveljavitve Splošnega akta o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc (256. člen ZEKom-1).
telekomunikacije - radijske frekvence - plačilo za uporabo radijskih frekvenc
Toženka je za izdajo Splošnega akta o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc imela pooblastilo v zakonu, soglasje Vlade pa ni bilo potrebno. S spornim Splošnim aktom o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc je toženka uresničila pooblastilo iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1. Glede na splošna merila, predpisana v tem členu, je imela tudi podlago, da uredi obstoječa nesorazmerja pri obremenitvi imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc in plačila ustrezno razporedi med tiste zavezance oziroma na tista področja, kjer strošek dejansko nastane.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - nagrada za postopek - uporaba določb ZOdvT
V konkretnem primeru je med strankama sporno pravno vprašanje, ali je bila tožnici za zaprošeno BPP za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo že dodeljena BPP. Zakon o odvetniški tarifi v tar. št. 3210 opredeljuje le eno nagrado za postopek pritožbe in je tako odvetnik v okviru iste nagrade dolžan podati tudi odgovor. V danem primeru gre za sklop več opravil, ki jih zajema ena nagrada odvetnika, in sicer tako sestavo in vložitev pritožbe, kot tudi odgovora, saj pojem »opravilo« predstavlja širši izraz.
izbira koncesionarja - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Tožnica izkazuje pravni interes za vložitev tožbe zaradi molka organa na podlagi določbe 28. člena ZUS-1, kar ji stranka z interesom neutemeljeno odreka. Pravni interes je podan, če stranka z zahtevanim varstvom doseže določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma si na ta način izboljša svoj pravni položaj. Izvrševanje koncesijske pogodbe glede na navedeno ureditev torej ne pomeni odsotnost pravnega interesa neizbrane stranke za uveljavljanje sodnega varstva.
Iz predloženega upravnega spisa izhaja, da je Vlada RS 7. 3. 2013 prejela urgenco tožnice, da izda in ji vroči odločbo o izbiri koncesionarja v nadaljnjih sedmih dneh, tožnica pa je tožbo vložila po poteku tega roka (22. 3. 2013). S tem so izkazani pogoji po 28. členu ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje k mediaciji
Tožena stranka je po ugotovitvi, da tožnica ni dala svojega soglasja za mediacijo, čeprav je to soglasje dala nasprotna stranka v postopku in to dejstvo med strankama ni sporno, pravilno ugotovila, da tožnica ni izpolnila pogoja iz prvega v zvezi z četrtim odstavkom 28. člena ZBPP. Glede na navedeno so neutemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na razloge za zavrnitev soglasja za mediacijo, ker na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V zadevi ni sporno, da je tožnica znesek, dogovorjen v sodni poravnavi, sama dejansko po pooblaščencu prejela, zato so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo določbe 48. člena ZBPP.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - dohodkovni kriterij
Ker so tožnikovi prejemki, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, v času šestih mesecev pred vložitvijo vloge presegli predpisan dohodkovni kriterij iz 37. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku za odpis ali delni odpis davčnega dolga, tožnik ne izpolnjuje pogoja za odpis oziroma delni odpis davčnega dolga, niti njegovo obročno plačilo.
ZUP člen 213,220. ZKZ člen 54, 54/3, 54/6, 60. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 6.
komasacija - dopolnilna odločba - izrek ničnosti
Izrek odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na določenem komasacijskem območju mora obsegati najmanj seznam komasacijskih udeležencev z navedbo v komasacijski sklad vloženih parcel z ustreznimi identifikacijskimi oznakami ter navedbo posledic uvedbe komasacijskega postopka, da je mogoče šteti, da je s tem z izrekom odločeno o predmetu postopka, kot za izrek to zahteva ZUP v prvem odstavku 213. člena in da odločba s takim izrekom lahko povzroča pravne učinke (ter je izvršljiva), kot za odločbo o uvedbi komasacijskega postopka predvideva zakon.
ZUP dopolnilne odločbe ne predvideva kot odločbe, s katero se dopolnjuje izrek druge odločbe (s katerim je odločeno o preostalem delu predmeta postopka), kot je z dopolnilnima odločbama nepravilno odločil prvostopenjski organ, pač pa kot odločbo, s katero se samostojno lahko odloči o posamičnem vprašanju kot delu predmeta zahtevka, ki z izdano odločbo ni bilo zajeto. Pri izdaji dopolnilnih odločb je prvostopenjski organ glede na to kršil pravila postopka, saj je odločal v nasprotju z določbami ZUP o izreku in o dopolnilni odločbi, v povezavi z določbo prvega odstavka 6. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč, kršitve pa so bistvene, sta izpodbijani dopolnilni odločbi nezakoniti.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj najemnika - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij - rok plačila
Povračilo vlaganj fizičnim osebam ni omejeno z višino povečanja vrednosti nepremičnine. Bistveno je le, da gre za vlaganja, ki so vrednost nepremičnine dejansko povečala. Takšna vlaganja se ob upoštevanju ustrezne amortizacije vrnejo v celoti. Glede na navedeno je toženka zmotno uporabila določbo sedmega odstavka 25. člena ZDen.
V primerih, ko organ hkrati odloča o denacionalizaciji in povračilu vlaganj (oziroma ko med tema odločitvama ni bistvene časovne razlike), je hkrati z vračilom premoženja denacionalizacijskim upravičencem tem naložena tudi obveznost povračila vlaganj po pogojih iz tretjega odstavka 25. člena ZDen (to je v roku, ki ne sme biti krajši od 10 let), pri čemer pa se tako določena odškodnina od takrat tudi obrestuje. V tožničinem primeru bi toženka, tudi upoštevaje višino na podlagi sedmega odstavka 25. člena ZDen priznane odškodnine, morala preizkusiti, ali so še podani razlogi za uporabo ureditve v korist denacionalizacijskih upravičencev iz tretjega odstavka 25. člena ZDen, ki jih v odločbi U-I-129/95 navaja Ustavno sodišče RS, t.j. v obliki odloženega plačila, in s tem v zvezi ugotoviti, kdaj je premoženje, v katerega je vlagala, prešlo na denacionalizacijskega upravičenca. Ker v obravnavani zadevi tak preizkus ni bil opravljen, je bila glede na okoliščine danega primera zmotno uporabljena določba tretjega odstavka 25. člena ZDen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnin
Tožnica je tožbi priložila izpis iz evidence nepremičnin, ki jo vodi GURS in Ministrstvo za infrastrukturo z dne 1. 10. 2013. Iz izpisa izhajajo iste parcelne številke, kot jih navaja tožena stranka v obrazložitvi, vendar pa je njihova vrednost bistveno drugačna oziroma manjša (solastniški delež prosilkinega moža ne presega zneska 13.780 EUR), kot jo navaja tožena stranka. Ker slednja v obrazložitvi ni navedla posamezne vrednosti nepremičnin (parcelnih številk), temveč samo njihovo skupno vrednost, se pravilnosti odločitve v tem delu ne more preizkusiti in gre za bistveno kršitev upravnega postopka, ki je lahko vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - neporavnane obveznosti do najemodajalca
Po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se pred dodelitvijo stanovanja preveri, ali so poravnane vse obveznosti iz prejšnjega najemnega razmerja, kar je pogoj za dodelitev stanovanja. V konkretnem primeru ima tožnica neporavnane obveznosti do najemodajalca, ki jih mora poravnati, sicer bo tožnica izbrisana iz prednostne liste, pridobljeno upravičenje pa ji bo prenehalo.
ZJShemFO člen 9, 9/3. ZFPPIPP člen 5, 131, 131/2, 296, 354. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe člen 19, 20, 21.
davki - davčna izvršba - vnovčeno jamstvo - osebni stečaj - prijava terjatev - pogojna terjatev - kršitev materialnega prava - jamstvena shema za fizične osebe
Gre za obveznost, nastalo že s sklenitvijo kreditne pogodbe in pred začetkom stečaja. Terjatev (upnika) in s tem obveznosti (dolžnika) ne nastane šele ob dospelosti, ampak obstaja že ob sklenitvi posla. Pravice in obveznosti banke, kreditojemalca in Republike Slovenije, ki izhajajo iz jamstva po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe, se navedejo v kreditni pogodbi. Tudi (regresna) terjatev B. d.d. iz naslova vnovčenega jamstva izhaja iz sklenjene kreditne pogodbe in ne temelji neposredno na zakonskih določbah. Čim je tako in je obveznost iz naslova jamstva za tožnikov dolg nastala pred začetkom stečaja, gre za terjatev, ki se v skladu z določbami 296. člena ZFPPIPP (kot pogojna) prijavi v stečajnem postopku in za katero v skladu s citiranimi določbami 131. člena istega zakona ni dovoljeno izdati sklepa o (davčni) izvršbi.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 člen 24.
program razvoja podeželja - plačila za ukrep KOP - prijava površin - obtežba z živino
Prvostopenjska odločba je bila izdana na podlagi podatkov, ki jih je v vlogi navedel tožnik in obtežba za KOP izračunana tako, da se GVŽ goveda in drugih rejnih živali na ta dan deli z ugotovljenimi površinami KZU iz obrazca D. Prvostopenjski organ je tako na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal, ugotovil, da obtežba na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu znaša 1,91 GVŽ/ha in torej presega predpisano mejno vrednost, ki znaša 1,9 GVŽ/ha, in tako na podlagi 24. člena Uredbe KOP, tožnikov zahtevek za uveljavljene podukrepe KOP pa pravilno v celoti zavrnil.