gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - zidanica - gradnja na kmetijskem zemljišču
Uporaba predpisa iz drugega odstavka 8. člena ZGO-1 pride pri odločanju o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta v poštev le pri ugotavljanju, ali predvideni objekt izpolnjuje pogoje za nezahtevni objekt glede velikosti, načina rabe, načina gradnje in drugih pogojev za gradnjo, kamor pa pogoji umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor ne sodijo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države
Prosilcu za mednarodno zaščito se lahko začasno omeji gibanje tudi v primeru, če je prošnjo za mednarodno zaščito vložil samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba - izločitev uradne osebe - rok za izvršitev obveznosti
Komentiranje odločitev sodišča preko televizijskega programa s strani inšpektorata v odprtih inšpekcijskih zadevah ni primerno. Vendar pa komentar, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi, ne pomeni okoliščin, ki bi kazale na negativen odnos inšpektorice do tožnika ali do same stvari, ki bi bil v kontekstu zadeve v nasprotju s standardi nepristranosti in bi vzbujal dvom v tako imenovano objektivno nepristranost inšpektorice, ampak izkazovanje njenega odnosa do dolgotrajnosti postopka. Celoten potek postopka namreč ne kaže na to, da bi nad dejstvi, ugotovljenimi med vodenjem postopka, po katerih se je ravnala inšpektorica, in objektivnimi argumenti, upoštevanimi pri njenemu odločanju, prevladale kakšne druge okoliščine. Poleg tega nestrinjanje tožnika z vodenjem postopka samo po sebi še ni izločitveni razlog.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na mestu prej odstranjenega objekta
Ni sporno, da tožnika za gradnjo objekta predmetnega objeta nista pridobila gradbenega dovoljenja, zato je izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi 152. člena ZGO-1 pravilen in na zakonu utemeljen.
Uporaba 197. člena ZGO-1 ne pride v poštev v primerih, ko se je namembnost objekta bistveno spremenila. Za bistveno spremembo namembnosti vsekakor gre pri spremembi namembnosti iz hleva v počitniški objekt.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - sušilnica sadja - gradnja na kmetijskem zemljišču
V zadevi ni sporno, da sta tožnika vložila zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta - sušilnice sadja na zemljišču, ki je po prostorskih aktih opredeljeno kot kmetijsko zemljišče. Gradbenega dovoljenja pa ni mogoče izdati za objekt, ki ga podzakonski predpis sicer našteva med nezahtevnimi objekti, če njegova gradnja ni v skladu s prostorskim aktom.
stroški upravnega postopka - nagrada upravitelja - pravica do povrnitve stroškov stečajnega upravitelja - odvetnik
Ali je stečajni dolžnik (v obravnavani zadevi tožnik) upravičen do povračila stroškov zastopanja po odvetniški tarifi, je odvisno od presoje, ali se je postopek, v katerem je bilo zastopanje opravljeno, vodil v zvezi s stečajnim postopkom.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - samostojni podjetnik
Tožnika kot fizično osebo, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, ni bilo mogoče šteti za delodajalca in še kot zaposlenega v okviru lastnega s.p.
ZBPP člen 32, 32/1, 36, 36/3, 36/4. ZUP člen 66, 66/3, 67, 67/2, 140.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - dokazila k vlogi - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Upravni organ ni ravnal pravilno, ko je tožnikovo prošnjo zavrgel, nujno BPP pa štel za neupravičeno prejeto, ker tožnik v roku ni poslal zahtevanih pojasnil in z njimi "dopolnil" svoje prošnje. To pa pomeni, da organ kljub tožnikovi pasivnosti njegove vloge ne bi smel zavreči, niti zgolj zaradi tega nujne odobrene BPP šteti kot neupravičeno dodeljene, ampak bi moral tožnikovo prošnjo obravnavati po vsebini in o njej meritorno odločiti. Pri tem bi se pokazalo, ali so bili od tožnika zahtevani podatki dejansko pomembni za odločanje o prošnji in s tem za presojo, ali je bila nujna BPP neupravičeno dodeljena, ker tožnik ni izpolnjeval zakonskih pogojev za BPP.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - povečanje neto tlorisne površine - sprememba namembnosti - obstoječ kmetijski objekt
V zadevi ni sporno, da gre za spremembo neto tlorisne površine objekta in hkrati za spremembo namembnosti celotnega objekta iz objekta, namenjenega kmetijski dejavnosti, v poslovni objekt. Ker se po občinskem odloku komunalni prispevek za objekte, namenjene kmetijski dejavnosti, ne odmerja, je pravilno stališče toženke, da je teoretična višina komunalnega prispevka pred spremembo enaka nič, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru komunalni prispevek enak teoretični višini komunalnega prispevka po spremembi.
Z uredbo o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe v letu 2008 ni bila posameznikom, ki so vključeni v programe SKOP, naložena nobena dodatna obveznost, ki ne bi obstajala že prej. Po navedeni spremembi upravičenci niso bili več dolžni uveljavljati plačil, dolžni pa so bili vložiti obvezne sestavine zbirne vloge glede na vrsto posameznega ukrepa.
javni uslužbenec - imenovanje na položaj načelnika upravne enote - pogoji za imenovanje - strokovna usposobljenost - primernost kandidata
Zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravnega sistema mora imeti tožena stranka, ko kadruje javne uslužbence na najvišje položaje, široko polje proste presoje.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - pospešen postopek - preganjanje - status zatečenega begunca - prosilec iz republike kongo
Prošnja za mednarodno zaščito se kot očitno neutemeljena lahko zavrne v pospešenem postopku le, če je že na prvi pogled jasno, da v konkretnem primeru ne more iti za preganjanje.
Ko prosilec svojo prošnjo opira na trditve, s katerimi utemeljuje status zatečenega begunca, okoliščine, zakaj je zapustil izvorno državo, za presojo izpolnjenosti pogojev za priznanje statusa begunca niso pomembne. Pri priznanju statusa zatečenega begunca gre namreč prav za to, da utemeljen strah pred preganjanjem oziroma utemeljena nevarnost, da prosilec utrpi resno škodo, temeljita bodisi na novih okoliščinah, ki so nastale po zapustitvi izvorne države, bodisi po pomembni zaostritvi že obstoječega stanja v izvorni državi, do katerega je prišlo v času, ko je bil prosilec že v tujini. V primeru uveljavljanja statusa zatečenega begunca zato zgolj razlogi, iz katerih je prosilec zapustil izvorno državo, ne morejo biti podlaga za zavrnitev prošnje.
ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar je to vsaj posredno mogoče ugotoviti upoštevaje prvi odstavek 157. člena istega zakona, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je ena izmed drugih sankcij za nedovoljeno gradnjo. Po tej določbi je zavezanec investitor oz. lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oz. objekt. Takšno stališče izhaja tudi iz obsežne in enotne upravno sodne prakse s tega področja. Tako se sankcija iz 152. člena ZGO-1 primarno izreče investitorju oz. lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oz. objekt.
javno naročanje - naročnik - ugotovitev statusa naročnika - druga oseba javnega prava
Pri presoji vprašanja, ali je bil subjekt ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki je v splošnem interesu (pozitiven pogoj), je treba ugotavljati okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Upoštevati je treba okoliščine ob ustanovitvi subjekta ter naravo potreb, ki jih subjekt zadovoljuje.
Pri presoji, ali je oseba ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja (negativni pogoj), pa je po praksi Sodišča Evropske unije treba preveriti zlasti, ali oseba opravlja dejavnost v pogojih konkurence. Razvita konkurenca pa sama po sebi še ne pomeni, da je dejavnost subjekta izrazito ekonomskega značaja, saj je treba upoštevati tudi druge okoliščine. Tako je treba ugotoviti, ali je glavni namen družbe doseganje dobička in ali družba nosi breme izgub, upoštevati pa je treba tudi način financiranja družbe.
vojni veteran - pravica do plačila zdravstvenih storitev - pogoji za priznanje pravice - veteranski dodatek
Tožnik pogojev za pridobitev veteranskega dodatka zaradi preseganja premoženjskega cenzusa ne izpolnjuje. Zato tudi ni upravičen do plačila zdravstvenih storitev po 15. členu ZVV.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - preiskovalna dejanja
Toženka je odločitev oprla na oceno, da prisotnost zagovornika v kazenski zadevi v fazi preiskovalnih dejanj ni potrebna. Takšna odločitev ni pravilna. Na podlagi 24. člena ZBPP se namreč lahko zavrne prošnjo le, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato ni razumno sprožati. To pomeni, da ni nobenega dvoma, da stranka v postopku ne more uspeti, kar je lahko predvsem v primeru zamude roka, zastaranja terjatve in podobno, ne pa, kadar se ugotavljajo dejstva, za katera je treba izvesti dokazni postopek v rednem postopku.
denacionalizacija - vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - trajni objekt
Vrtina na zemljišču je objekt, ki je namenjen črpanju vode in zato takšno zemljišče predstavlja zazidano stavbno zemljišče. Ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da to pomeni, da gre le za začasen objekt. Vprašanje, ali gre za zazidano stavbno zemljišče ali ne, namreč ni odvisno od trdnosti ali možnosti odstranitve takšnega objekta, nenazadnje kot stavbno zemljišče, ki predstavlja oviro za vračanje v naravi štejejo tudi parki, igrišča, parkirišča, zelenice, rekreacijske površine in podobno.
inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno
Za organizacijo delovnega procesa ter za izpolnjevanje predpisov, vezanih na poslovno dejavnost, je odgovorna tožeča stranka, ki ne sme dopuščati, da bi delo opravljale nepooblaščene osebe brez njene vednosti in nadzora.
ZTuj-2 člen 64, 64/1, 66, 66/1, 67, 67/5. ZUP člen 62, 62/1, 62/7.
tujec - nezakonito prebivanje v rs - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo - upravni postopek - jezik v postopku
Odločbo o vrnitvi se izda tujcu, ki nezakonito prebiva v RS. Z odločbo o vrnitvi se tujcu določi tudi prepoved vstopa v državo, če mu v skladu s petim odstavkom 67. člena ZTuj-2 ni bila omogočena prostovoljna vrnitev ali če tujec ni zapustil države v roku za prostovoljno vrnitev.
Določba sedmega odstavka ZUP ne zahteva, da bi morala biti odločba prevedena v pisni obliki v tuj jezik.