tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Oseba, ki je bila po podatkih upravnega spisa služnostna zavezanka (stranka) in bi po zakonu bila aktivno legitimirana za tožbo (prvi odstavek 17. člena ZUS-1), tožbe ni vložila. Tožnik pa tudi na podlagi poziva k odpravi pomanjkljivosti tožbe ni izkazal, da je upravičen nastopati kot tožnik (kot pravni naslednik služnostne zavezanke) ter ni izkazal aktivne legitimacije za tožbo.
načelnik upravne enote - javni natečaj - izpolnjevanje natečajnih pogojev - diskrecijska pravica - polje proste presoje
V zadevah, kjer gre za odločanje o izbiri najboljših ponudnikov na podlagi javnega razpisa za opravljanje določenega dela, sodišče, glede na že uveljavljeno upravno-sodno prakso opravlja strogo presojo izpodbijanega akta z vidika spoštovanja procesnih in materialnih pravnih pravil, medtem ko je sodišče v presoji izpolnjevanja dejanskih (razpisnih) pogojev s strani kandidatov strogo le v tistem delu, v katerem razpisani pogoji izhajajo iz zakona ali splošno sprejetih standardov in so objektivizirani. Presoja zakonitosti izbire glede drugih pogojev oziroma kriterijev, ki niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisanega mesta, pa je zadržana. Splošno sprejeti standardi v konkretnem primeru so Standardi, ki jih je na podlagi prvega odstavka 178. člena ZJU sprejel uradniški svet. Zadržana presoja pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšnem aktu le, če je odločitev tožene stranke nerazumna. Tožena stranka mora namreč imeti določeno polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, ko kadruje na najvišje strokovno politične funkcije.
ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-2, 36, 36/1, 36/1-6. ZJZ člen 16. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči člen 1, 1/3.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - ugotovitvena tožba - pravni interes - zagotavljanje varnosti življenja in zdravja na javnih prireditvah - izbira izvajalca zdravstvene oskrbe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka ni izkazala pravne koristi za vložitev ugotovitvene tožbe, saj morebitna ugotovitev nezakonitosti izdanega dovoljenja ne more vplivati na izbiro izvajalca zdravstvene oskrbe na bodočih prireditvah. Zagotavljanje NMP na prireditvah se namreč ureja s posebnim dogovorom med organizatorjem prireditve in zdravstvenimi zavodi, ki imajo organizirane ekipe za izvajanje NMP v skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči. Iz navedenega izhaja, da je izbira izvajalca v sferi organizatorja prireditve, upravni organ pa v postopku izdaje dovoljenja za prireditev preveri le, ali je organizator v postopku izkazal, da je predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev varnosti življenja in zdravja ljudi, pri čemer lahko organizatorju v dovoljenju naloži dodatne ukrepe za večjo varnost ljudi.
Arondacijska odločba Skupščine občine Postojna, št. 462-1/64-3/106 z dne 9. 11. 1964, ki jo tožeča stranka v upravnem sporu izpodbija kot nično, ni dokončni upravni akt v smislu ZUS-1. Tožeča stranka bi morala predlagati, da se arondacijska odločba izreče za nično.
nujna brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov
Tožena stranka je tožniku naložila vračilo neupravičeno prejete (nujne) BPP, skladno z določbami 36. in 43. člena ZBPP. Ugotovila je namreč, da je zamolčal podatek, da več kot eno leto živi v izvenzakonski skupnosti. O svoji ugotovitvi je tožnika seznanila in ga pozvala, naj predloži zahtevane podatke, ki pa jih v za to določenem roku ni predložil.
Tožnica v navedenem primeru ne more biti aktivno legitimirana stranka v upravnem sporu (ni izpolnjena procesna predpostavka), glede na to, da se izrek odločbe, kot tudi sam uvod izpodbijane odločbe glasi na ime njene hčere, ki jo zastopa mati in zakonita zastopnica (tožnica v tem sporu). Tožbo bi lahko vložila samo mld. A.A., zastopana po materi in zakoniti zastopnici.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - davčna izvršba - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi
Tožeča stranka s tožbo izpodbija isti sklep, kot ga izpodbija pri Okrožnem sodišču v Ljubljani (zaradi ugotovitve lastninske pravice na predmetu davčne izvršbe), s čemer je zadržana izvršitev davčne izvršbe po izpodbijanem sklepu. Sodišče zato ugotavlja, da z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožeče stranke, saj bo šele po izdaje sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero bo to ugotovilo lastninske pravice na predmetu davčne izvršbe, odločeno ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 158. člena ZDavP-2. Zaradi navedenega je bilo treba tožbo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks, in zato utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP.
ZFO-1 člen 10g. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 41, 51, 51/2, 51/2-5, 62, 62/1, 62/1-4.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče odpadkov - podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja - zaprtje dela odlagališča - finančno jamstvo - poroštvena izjava
Tožena stranka nima prav, da lahko upravljalec odlagališča, na podlagi ZFO-1, poroštvo izda le za obveznosti iz naslova zadolževanja (10.g člen ZFO-1). Kljub temu pa je sodišče tožbo zavrnilo, saj je ugotovilo, da konkretna poroštvena izjava ne vsebuje vseh zahtevanih elementov iz ZFO-1, ker obseg zadolževanja in obseg izdanih poroštev ni bil določen z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun (četrti odstavek 10.g člena ZFO-1).
v obravnavani zadevi gre za spor glede prenehanja delovnega razmerja sodnika. Za odločanje o prenehanju delovnega razmerja pa je po točki a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
Tožena stranka po presoji sodišča tožniku utemeljeno ni priznala statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja. Po določbi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 namreč pravni interes za udeležbo v postopku izkazujejo le osebe, ki stalno živijo ali katerih nepremičnine se nahajajo v vplivnem območju, določenem v Poročilu o vplivih na okolje. Tožnik pa v postopku ni izkazal, da izdelano Poročilo o vplivih na okolje, ki ga ne uvršča v vplivno območje ni ustrezno.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-7. ZCes-1 člen 99, 99/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - lokacijske smernice - nezakonitost PUP - exceptio illegalis - priključitev na javno cesto - obstoječ priključek
V kontekstu zakonske ureditve prostorskega načrtovanja je „lokacijskim smernicam“, ki jih zahteva 11. člen PUP, mogoče pripisati izključno vlogo strokovne podlage v postopku sprejemanja prostorskega akta, zahteva za izdelavo takega dokumenta po tem, ko je bil prostorski akt že sprejet, pa nima podlage v določbah ZPNačrt ali ZGO-1 (niti je ni imela v določbah ZUN).
Po prvem odstavku 99. člena ZCes-1 je upravljalec občinskih cest soglasodajalec le v primeru gradnje individualnega priključka na občinsko cesto. Uporaba obstoječega priključka smiselno pomeni, da v obravnavani zadevi ne gre za tako gradnjo, toženka pa ne v prvostopenjski ne v drugostopenjski upravni odločbi ni navedla nobenih razlogov za to, da je občino kot upravljalca občinske ceste kljub temu štela za soglasodajalca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odškodninska tožba - popolna ustavitev dobave energije - omejitve pri odklopu elektrike
Toženka pri presoji razumnosti vlaganja odškodninske tožbe zaradi popolne ustavitve dobave energije (odklopa) ni upoštevala drugega odstavka 76. člena EZ, čeprav je tožnik v dopolnitvi vloge z dne 12. 11. 2013 med ostalimi domnevnimi posledicami odklopa navedel, da naj bi se C.C. zaradi mraza, ki da je bil posledica odklopa, prehladil.
ZG člen 47, 47/7, 47/8. ZVO-1 člen 165. ZSKZ člen 10a, 17.
koncesija - koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti države - pogoji za dodelitev koncesije - prednostna pravica - kmet, ki aktivno gospodari na kmetiji v gorskem oziroma hribovitem svetu
V obravnavani zadevi je treba presoditi zakonitost spornega razpisnega pogoja in s tem izpodbijane odločitve, ki temelji na stališču, po katerem bi tožnik prednostno pravico iz sedmega odstavka 47. člena ZG lahko uveljavil, če bi na poziv Sklada kmetijsk8ih zemljišč in gozdov ponudil enako ali več od najboljšega ponudnika. Pri razlagi obravnavane prednostne pravice je pomembno, da je ta dana le določenemu krogu fizičnih oseb, tj. kmetom, ki aktivno gospodarijo na kmetiji v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja. Gre namreč za gozdove v gorskem in hribovitem svetu in le za koncesije na teh gozdovih ZG določa prednostno pravico omenjenemu krogu fizičnih oseb. Poleg tega lahko te osebe prednostno pravico uveljavljajo le na podlagi posamičnega programa ohranjanja kmetij, ki je osnova za pripravo Programa ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja in če izkažejo, da imajo znanje in tehnične možnosti, da bodo koncesijo tudi izvajali. Namen zakonodajalca je torej očiten že iz samega besedila sedmega in osmega odstavka 47. člena ZG. Zato je po presoji sodišča dodatno pogojevanje prednostne pravice z usklajevanjem cene v nasprotju z zakonsko določbo, ki ureja to pravico.
ZLS člen 37a, 37a/1, 37a/1-1, 37a/2. ZLV člen 5, 5/4.
član občinskega sveta - prenehanje mandata - prenehanje mandata občinskega svetnika - stalno prebivališče v drugi občini - izguba volilne pravice
Določilo 1. alineje prvega odstavka 37.a člena ZLS je treba razlagati v povezavi s četrtim odstavkom 5. člena ZLV. Ob takšni razlagi zakonskih določb članu občinskega sveta preneha mandat, če izgubi volilno pravico v občini, v kateri je bil izvoljen.
Članu občinskega sveta mandat preneha z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prvega odstavka 37.a člena ZLS.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev delovnopravne zakonodaje - kršitev predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu
Delovnopravna zakonodaja iz 164. člena ZUTD predstavlja predpise v smislu 1. člena ZID, zato je pravilno stališče toženke iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da ne zajema zgolj ZDR, ampak tudi področje varnosti in zdravja pri delu, pri čemer sodišče dodaja, da je to področje še bistveno širše. Ker organ pri vsaki od inšpekcijskih odločb IRSD, na katere se je skliceval, navaja, zaradi kršitev katerega zakona je bila odločba izdana, se je s tem opredelil tudi do navedenega vprašanja.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-5, 66, 66/1, 66/1-3. ZUP člen 274, 274/2.
gradbeno dovoljenje - soglasje h gradnji - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona
Izdano soglasje ne pomeni, da so za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni vsi pogoji iz 66. člena ZGO-1, temveč da soglasodajalec z vidika pristojnosti, ki jih ima, soglaša z nameravano gradnjo. O tem, ali so izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, med katerimi sta tudi skladnost nameravane gradnje z določbami prostorskega akta in pravica graditi, pa bo odločal organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, in ne soglasodajalec.
Inšpekcijski postopek se ne vodi v zasebno temveč v javno korist, inšpekcijski organ pa inšpekcijske ukrepe lahko izreče le inšpekcijskemu zavezancu, to je lastniku oz. investitorju, ne pa tretjim osebam.
gozd - poseg v gozd - soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor - gozdno zemljišče - ogrožanje funkcije gozdov
Med strankama ni sporno, da je del zemljišča predvidenega posega v GGN Gozdnogospodarske enote Ljubljana opredeljen kot gozdno zemljišče. Po drugem odstavku 1. člena ZG pa določbe tega zakona, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za "druga gozdna zemljišča", če ta zakon ne določa drugače. Katera zemljišča so gozdna v smislu ZG in katera zemljišča so gozd, je glede na določbe 10. in 11. člena tega zakona opredeljeno v GGN območja oziroma enote.
Po besedilu tretjega odstavka 21. člena ZG za zavrnitev izdaje soglasja ni potrebna gotovost, da bo prišlo do nedopustnih vplivov na funkcije gozda, temveč zadostuje, da je mogoče ogrožanje teh funkcij pričakovati.