tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodba sodišča splošne pristojnosti - zavrženje tožbe
Tožnica izpodbija sodni odločbi, ki sta bili izdani v postopku o prekršku pred rednim sodiščem. Gre torej za akta, izdana v sodnem postopku. Akta nista bila izdana s strani oblastnega organa, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja, niti ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil (v smislu ZUP in ZUS-1).
Glede na to, da je podlaga za izterjavo denarne kazni po sklepu, izpodbijanem v obravnavani zadevi, sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bil odpravljen s sodbo, je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in ga je iz tega razloga treba odpraviti. Zato se sodišče ni spuščalo v presojo tožbenih ugovorov v tem upravnem sporu, saj se ugovori nanašajo na (sedaj že) odpravljeni sklep o dovolitvi izvršbe. Ker je bilo z izpodbijanim sklepom o izterjavi denarne kazni brez podlage poseženo v tožnikove pravice, ima tožnik pravni interes za vložitev predmetne tožbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pravna podlaga, ki določa objektivni kriterij za presojo prosilčeve vloge izhaja iz določbe 24. člena ZBPP. Tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice stoji na stališču, da je pogojevanje dodelitve BPP z uspehom v postopku dopustno.
Organ za BPP je pravilno zaključil, da Evropska Komisija do 1. 12. 2014 nima pristojnosti na področju zakonodaje v zvezi s kazenskim pregonom oziroma nima pristojnosti za presojo zakonodaje, ki so jo sprejeli nacionalni organi držav članic, zato bi bila vložitev tožbe na Evropsko Sodišče v Luksemburgu zoper Komisijo, neuspešna.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2005) člen 108.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski postopek - stroški postopka
Tožniku se očita storitev disciplinske kršitve v januarju 2010, postopek pred disciplinskim organom pa se je začel 25. 5. 2010, torej vse pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije, kar pomeni, da je prvostopni organ pravilno uporabil določbe prej veljavnega Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije/2005.
Prvostopni organ je pravilno izdal sklep po Disciplinskem pravilniku Inženirske zbornice Slovenije/2005, pri njegovi izdaji pa tudi ni mogel upoštevati 18. in 20. člena sedaj veljavnega pravilnika, oziroma tožnika glede na težo storjene kršitve in njene posledice oprostiti plačila stroškov disciplinskega postopka.
ZEN člen 39, 40, 61. SPZ člen 19, 19/2. ZCes-1 člen 3, 3/2, 39, 95.
evidentiranje urejene meje - aktivna legitimacija - mejna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - sprožitev sodnega postopka o poteku meje - izravnalni del meje
Na aktivni strani je pravilno sodelovala stranka z interesom kot lastnica oziroma upravljalka parcele, kljub manjkajočemu podatku o lastniku te parcele v zemljiški knjigi.
Na podlagi določb ZEN mora geodet kot urejene evidentirati le meje, ki se ne razlikujejo od meja po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov. Kolikor elaborat prestane preizkus po 35. členu ZEN, je sprememba predlagane meje, kot je določena v elaboratu, možna le na podlagi sodnega postopka po 39. členu ZEN, na katerega sta bila tožnika napotena.
V zvezi z ugovorom, da se tožnika ne strinja z izravnavo meje med javno potjo in sosednjo parcelo so razlogi drugostopnega organa pravilni. Gre namreč za mejno linijo parcel, ki niso v lasti tožnikov, zato tudi nimata pravnega interesa za izpodbijanje izravnave meje med parcelama. Kot uporabnika javne poti imata tožnika pravni interes, ki temelji na njeni uporabi. Kolikor je uporaba javne poti onemogočena, pa bosta morala ubrati druge postopke in ne katastrskega.
ZBPP člen 12, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/2, 27. ZUJF člen 152, 152/5. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14, 14/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnine - razvezani zakonski partner - načelo zaslišanja stranke
Ob tem ko iz obrazca prošnje za dodelitev BPP niti (jasno) ne izhaja, da je pravno pomemben podatek o tem, ali je prosilec lastnik ali solastnik stanovanja ali hiše, v kateri živi, in tega podatka tožnica v prošnji tudi ni navedla, in ob tem ko je iz zemljiške knjige bila razvidna zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice (zaradi ugotovitve skupnega premoženja v korist A.A. do polovice), organ za BPP ne bi mogel zaključevati, da se stanje stvari da ugotoviti na podlagi uradnih podatkov ter da za to ni treba posebej zaslišati tožnice za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi – v smislu 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, pač pa bi, ob razlagi te zakonske določbe z arg. a contrario, moral tožnici dati možnost izjave o odločilnih dejstvih. S tem pa bi se nejasna bistvena dejstva (o solastništvu nepremičnine) lahko razjasnila in popolno ter pravilno ugotovilo dejansko stanje.
subvencija za nabavo kmetijskih strojev - vračilo prejetih sredstev - zahtevek za izplačilo - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - javni interes
Tožeča stranka (državno pravobranilstvo) za vložitev te tožbe posebnega pooblastila vlade ne potrebuje, kolikor je zakon kršen v škodo javnega interesa.
B. računa s spornim zneskom za trotočkovno vpetje vitla in zaščito podvozja ne bi smel izdati, ker navedena dodatna oprema ni bila dobavljena družbi B. s strani C. d.o.o. Navedeni račun torej, ni „originalen račun“ v smislu zahteve iz Javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, ker ne izkazuje pravilnega teka poslovnih dogodkov. V zvezi z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovil prvostopni organ, glede na zahtevo iz prvega odstavka 57. člena ZKme-1, da mora biti vložitev zahtevka namerna, je ugotoviti, da je prvostopni organ ugotavljal dejansko stanje širše, kot ga je v svojo odločbo povzel drugostopni in presodil v zvezi z vloženo pritožbo. Tožena stranka je zato napačno presojala okvir dejanskega stanja, ki ga je ugotovil in presodil prvostopni organ, saj se do dejstev, ki jih je ta uporabil kot podlago za svojo odločitev, ni opredelila. Šele na podlagi presoje izpovedb obeh prič bo možno zaključiti, da stranka z interesom ni vedela, da dodatna oprema za traktor družbi B. d.o.o. ni bila dobavljena s strani družbe C. d.o.o., torej da stranka z interesom ni namerno predložila napačnega zahtevka za izplačilo, kar bi pomenilo, da podlaga po prvem odstavku 57. člena ZKme-1 ni bila podana.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca in sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - osebna primernost
V obravnavanem primeru predstavlja pravnomočna obsodilna sodba dejansko podlago za presojo osebnostne primernosti tožnika. Toženka je namreč glede na dejstva, opisana v kazenski sodbi, ki jim je zaradi pravnomočnosti kazenske zadeve lahko v celoti sledila, izpeljala sklep, da se tožnik ni obnašal tako, da bi se ga lahko štelo za osebnostno primernega.
Podlago za razrešitev tožnika kot sodnega izvedenca in cenilca je toženka, kot to določa prvi odstavek 89. člena ZS, imela, ker tožnik ni več izpolnjeval enega izmed pogojev, določenih v prvem odstavku 87. člena ZS.
upravni spor - odpravljena odločba - odločba organa druge stopnje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba organa druge stopnje ne ustreza definiciji upravnega akta, zoper katerega se lahko vloži upravni spor, saj z njo organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
V zvezi s podrednim zahtevkom, s katerim tožnik izpodbija prvostopno odločbo, pa je ugotoviti, da je bila prvostopno odločba z izpodbijano odločbo odpravljena, torej ta upravni akt očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, saj akta ni več.
sklep o dovolitvi izvršbe - odstranitev nelegalne gradnje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
O obveznosti, da mora tožnik odstraniti nelegalno zgrajeni objekt, je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, medtem ko se s sklepom o dovolitvi izvršbe naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v tožnikove pravice ali pravne koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj ni sporno, da je rok za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe potekel in da tožnik do izdaje izpodbijanega sklepa ni izpolnil naložene obveznosti.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - prosilec iz gambije - strah pred preganjanjem - resna škoda
Glede na odločitev Vrhovnega sodišča je to sodišče predvsem presojalo pravilnost odločitve glede subsidiarne zaščite. Toženka je skladno z napotki Vrhovnega sodišča pridobila informacije o stanju v tožnikovi izvorni državi in jih ocenila tudi v luči izjav tožnika, danih ob podaji prošnje in ob zaslišanju. Pravilno je presodila, da tožnik ni izkazal, da bi mu ob vrnitvi v izvorno državo grozila resna škoda iz druge alineje 28. člena ZMZ, in sicer zaradi mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni. Pri tem je pravilno stališče toženke, da morata biti strah pred preganjanjem in tudi tveganje izpostavljanja resni škodi individualno utemeljena.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - smrt tožeče stranke - pravni interes za nadaljevanje postopka - zavrženje tožbe
Glede na to, da je tožeča stranka umrla, njeni dediči pa v danem roku na poziv sodišča niso odgovorili, sodišče zaključuje, da dediči tožeče stranke v tožbi ne izkazujejo, niti ne zatrjujejo pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
Za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite so relevantni vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito, na podlagi katere mu je bila že priznana subsidiarna zaščita, in ne samo tisti razlogi, ki jih je toženka v prvem postopku štela za odločilne za priznanje subsidiarne zaščite.
mednarodna zaščita - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil. To pomeni, da očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato je izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora in zato je sodišče njegovo tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - izrek odločbe - utemeljen strah pred preganjanjem - zavrnitev služenja vojaškega roka - prosilec iz Sirije
Glede na materialnopravno ureditev v IV. poglavju ZMZ, ki ureja postopek za pridobitev mednarodne zaščite, je toženka pravilno vodila enotni postopek za priznanje mednarodne zaščite in ji ni bilo treba posebej zavrniti prošnje za priznanje statusa begunca. Izrek, vsebovan v izpodbijani odločbi, tožniku ne onemogoča, da bi uperil tožbo zgolj zoper tisti del odločitve, s katerim se ne strinja.
Utemeljen strah pred preganjanjem je treba individualno izkazati s konkretnimi navedbami. Ne zadošča hipotetična možnost, da bi bil nekdo lahko podvržen preganjanju zgolj zato, ker je kurdske narodnosti, ampak bi morala biti nevarnost preganjanja individualno in konkretno izkazana.
Zavrnitev služenja vojaškega roka sama po sebi v obravnavanem primeru ne more pomeniti razloga za priznanje statusa begunca.
začasna odredba - preuranjena zahteva za izdajo začasne odredbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
V obravnavanem primeru je izvršitev izpodbijanega upravnega akta že odložena. Ob takem stanju stvari, ko v zadevi ni sporno, da je tožniku že odloženo izvrševanje izpodbijane odločbe, res sicer v drugem postopku, pa tožnik po mnenju sodišča ne more istega ukrepa zahtevati tudi v tem postopku izdaje začasne odredbe oz. po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, vsaj ne do 3. 7. 2014, dokler ima tožnik že odloženo izvršitev izpodbijane odločbe. Zato je po mnenju sodišča njegova zahteva za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 preuranjena.