brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine - hipoteka
Tožnik je lastnik premoženja v vrednosti, ki jo navaja tožena stranka in je vrednost ugotovljena na podlagi določb materialnih predpisov, zato pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani (152. člena ZUJF v zvezi s 27. členom ZSVarPre). Sodišče, ne glede na izkazano trenutno slabo premoženjsko in socialno tožnikovo stanje, ne more upoštevati dejstva obremenitve nepremičnin s hipotekami in s tem nemožnost njihove prodaje, ker za takšno odločitev nima zakonske podlage.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nabava računalniških komponent
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje prvi odstavek 63. člena in prvi odstavek 67. člena ZDDV-1.
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od zakonskih pogojev ni izpolnjen. Obveznost obračuna in plačila DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno oziroma, ko je bila storitev opravljena (prvi odstavek 33. člena ZDDV-1) oz. ko je izpolnjen prvi od predhodno navedenih pogojev. Dejansko opravljena dobava blaga je tako eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Nacionalno sodišče mora v skladu z nacionalnimi dokaznimi pravili opraviti splošno presojo vseh elementov in okoliščin dejanskega stanja zadeve in ugotoviti ali ima družba pravico do odbitka vstopnega DDV. Le če iz te presoje izhaja, da je bila dobava blaga dejansko izvedena in da je družba to blago dejansko uporabila za potrebe svojih obdavčljivih dejavnosti, ji potem pravice do odbitka vstopnega DDV ni mogoče zavrniti.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - nelegalna gradnja - odstranitev nelegalne gradnje
Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa.
Okoliščina, da je bil nelegalni objekt po izdaji odločbe odstranjen, torej je inšpekcijski zavezanec izvršil odločbo, ne more vplivati na odločitev o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - retroaktivnost - neprava retroaktivnost
Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, kolikor gre za dohodke, prejete po njegovi uveljavitvi, ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Lahko gre le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje.
Za dohodke, izplačane pred uveljavitvijo ZDDDČPNO, je Ustavno sodišče z odločbo U-I-158/11-77 z dne 28. 11. 2013 zaradi ugotovljene neskladnosti s prvim odstavkom 155. člena Ustave razveljavilo 12. člen ZDDDČPNO. Razveljavitev pomeni, da ureditev po ZDDDČPNO ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
O obveznosti, da mora tožnik odstraniti nelegalno zgrajeni objekt, je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, medtem ko se s sklepom o dovolitvi izvršbe naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v tožnikove pravice ali pravne koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj ni sporno, da je rok za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe potekel in da tožnik do izdaje izpodbijanega sklepa ni izpolnil naložene obveznosti.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - rok za vložitev zahtevka - materialni prekluzivni rok
V zadevi je bistveno vprašanje, ali je v konkretni zadevi rok, ki je predpisan za vložitev zahtevka za vračilo trošarine, materialni prekluzivni rok oziroma ali gre za procesni rok. Pri navedenem roku gre za materialni prekluzivni rok. Ko gre za materialni prekluzivni rok ni pomembno, ali se izteče na dan, ko organi ne delajo. Ker se je rok za vložitev zahteve iztekel v nedeljo 31. 3. 2013, bi tožnica rokovno obvarovala svoj materialni zahtevek le z vlogo, ki bi jo prvostopenjski organ prejel do izteka roka, oziroma na podlagi domneve iz drugega odstavka 68. člena ZUP, če bi bila vloga poslana priporočeno po pošti prvostopenjskemu organu pred potekom roka (v soboto 30. 3. 2013).
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
Glede na 19. člen ZJC-B izhaja, da se določbe tega člena, kot prehodna ureditev posebnega in enostavnejšega postopka razlastitve, lahko uporabi le v primerih, če je ob uveljavitvi ZJC-B javna cesta potekala po zemljišču v zasebni lasti. Šteje se, da je javna korist ugotovljena, če po zasebnem zemljišču poteka javni cestni promet v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost na njih – tretji odstavek 19. člena ZJC-B. Podlaga za uporabo postopka razlastitve po tej določbi je ugotovitev, da je ob uveljavitvi tega zakona obstajal odlok o kategorizaciji v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC oziroma 39. členom Zces-1. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.
Prvostopenjski organ je kršil materialni zakon, ko je na podlagi Odloka o kategorizaciji cest v Občini Kočevje iz leta 2009, ugotovil javno korist na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZJC-B ter postopek razlastitve vodil po določbi 19. člena ZJC-B, saj sporni Odlok ob uveljavitvi tega zakona še ni obstajal. Glede na določbo tretjega odstavka 19. člena ZJC-B pomeni ugotovitev javne koristi po tej določbi zgolj ugotovitev abstraktne javne koristi. Že v prvi fazi postopka razlastitve je treba, torej že ob uvedbi postopka razlastitve, ugotoviti ali obstaja tudi konkretna javna korist.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZP-1 člen 62, 62-5.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - plačilni nalog - zavrženje tožbe
Upoštevaje, da je sodna taksa del stroškov postopka o prekršku, je torej pravno varstvo zoper sklep, s katerim se ugovor zavrne, zahteva za sodno varstvo po ZP-1. V obravnavanem primeru, ko je izpodbijani sklep z dne 13. 3. 2013 izdal prekrškovni organ in ne sodišče, je zoper takšno odločbo v skladu s peto alinejo 62. člena ZP-1 dovoljeno vložiti zahtevo za sodno varstvo, o kateri odloča sodišče. Izpodbijana plačilni nalog in sklep Občinske uprave – Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo torej nimata narave dokončnega upravnega akta, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika po 2. členu ZUS-1, v zadevi pa tudi ne gre za posamični akt, s katerimi bi organ posegel v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, v katerem ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (4. člen ZUS-1).
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Razveljavitev 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize po odločbi Ustavnega sodišča pomeni, da ureditev ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V obravnavanem primeru zaradi sklenjene poravnave, na podlagi katere je tožnik pristal, da nosi svoje stroške postopka, terjatev do nasprotne stranke ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. S tem je tožnik postal glavni zavezanec za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč, v celotni višini izplačanih stroškov. Zavezanec je tožnik postal s trenutkom pridobitve odškodninskega zahtevka.
Vračilo je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena.
V skladu s 6. členom ZDDV-1 se za dobavo blaga šteje dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga (leasing) za določeno obdobje ali pogodbe o prodaji z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastninska pravica prenese najpozneje ob poplačilu zadnjega obroka. Obdavčljiv dogodek in s tem obveznost obračuna DDV je opredeljena v 32. členu ZDDV-1. Obveznost obračuna DDV nastane, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati denar od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi je bilo plačilo odloženo, kar izhaja iz 30. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o DDV. Na podlagi 33. člena ZDDV-1 nastane obdavčljiv dogodek in obveznost plačila DDV, ko je blago dobavljeno ali storitev opravljena.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 30, 30/5.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep KOP - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - vračilo sredstev
Prvostopenjski organ je tožniku mogel izreči sankcijo vračila sorazmernega dela za leto 2006 izplačanega zneska, ob pravilni ugotovitvi, da je tožnik v letu 2007 nedovoljeno zmanjšal vključeno površino ukrepa EK nad 20 %; ugotovitev prvostopenjskega organa o vključeni površini v letu 2006 16,31 ha in v letu 2007 10,38 ha pa tožnik niti ne prereka.
ZDDDČPNO člen 5, 6, 12. URS člen 2, 155, 155/1. ZUstS člen 43, 44.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - načelo zaupanja v pravo - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, ta ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje, zakon pa zasleduje ustavno dopusten cilj - preprečiti pretirano nagrajevanja poslovodstev in članov nadzornih svetov v družbah, ki prejemajo državno pomoč.
Razveljavitev določbe 12. člena ZDDDČPNO po odločbi Ustavnega sodišča pomeni, da ureditev po ZDDDČPNO ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1.1.2009 do 5.10.2009.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - mnenje komisije za cepljenje - subsidiarna uporaba ZUP
Tožena stranka je spoštovala vse v ZNB zahtevane postopkovne določbe, ki se nanašajo na odločanje o predlogu za opustitev cepljenja, zaradi vključitve staršev-predlagateljev postopka (razgovor pred Komisijo za cepljenje in vročitev strokovnega mnenja) v postopek pa ni prišlo niti do kršitve določbe ZUP, ki se v tem postopku uporabljajo subsidiarno.
Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni očitek, da se Komisija do vsebine njunega predloga za opustitev cepljenja ni konkretno opredelila in je mnenje podala brez preiskav in preverjanj zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja. Sodišče v zvezi s tem ugovorom ugotavlja, da je strokovno mnenje, katerega vsebino je tožena stranka v celoti povzela v obrazložitev svoje odločbe, sestavljeno v skladu z določbo četrtega odstavka 22.c člena ZNB, prav tako ima vse obvezne sestavine iz 22.č člena ZNB tudi izpodbijana odločba.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - obdobje obdavčenja - napačna uporaba materialnega prava - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Izpodbijana odločba temelji tudi na določbi 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo. Pri izpodbijani odločitvi so upoštevani vsi dohodki, ki jih je tožnik prejel od 1. januarja 2009 dalje, in s tem tudi dohodki, ki jih je prejel pred začetkom veljavnosti zakona in ki jih po presoji Ustavnega sodišča ni dopustno zajeti v obdavčitev. Čim je tako, je davek tožniku odmerjen v nasprotju z zakonom, nepravilna uporaba materialnega prava pa narekuje odpravo izpodbijane odločbe ter ponovno odločanje davčnega organa v zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Za odločitev po določbi petega odstavka 20. člena ZBPP je dovolj, da je podatek iz prošnje kot takšen (objektivno) neresničen, ne glede na odnos prosilca do tega podatka oziroma ne glede na (bolj ali manj opravičljive) razloge, ki so ga pripeljali do tega, da vpiše nekaj, kar ni resnično.
ZVV člen 8, 9, 15, 15/1. ZUJF člen 100, 231, 231/1, 231/2.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek - prejemki upravičenca
Glede na odločbo Ustavnega sodišča z dne 14. 11. 2013 ter ob tem, da tožnikovi dohodki presegajo 497,15 EUR, torej da tožnik ni prejemnik veteranskega dodatka in ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV, glede na določbe ZUJF in ZVV, je odločitev prvostopenjskega organa, da tožniku ne pripada pravica do zdravstvenega varstva, pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - sestava in vložitev pritožbe
Pooblastilo za izvajanje storitve BPP je obsegalo sestavo in vložitev pritožbe v pravdnem postopku, torej za posamezno opravilo, zato je tožena stranka pravilno uporabila določbe 5. poglavja Tarife ZOdvT in tožniku nagrado priznala na podlagi tar. št. 3502. Slednja se uporabi v primeru, ko je odvetnik pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, pa morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena.
ZDDDČPNO člen 3, 3/2, 5, 6, 12. URS člen 2, 155, 155/1. ZUstS člen 43, 44.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov- načelo zaupanja v pravo - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, zakon ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje.
Razveljavitev določbe 12. člena ZDDDČPNO po odločbi Ustavnega sodišča pomeni, da ureditev po ZDDDČPNO ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009.