ZMZ člen 16b, 17. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 2.
mednarodna zaščita - begunec - združevanje družine - družinski člani
V 7. točki prvega odstavka 16.b člena ZMZ so med družinskimi člani, za katere lahko prosilec zaprosi oziroma za katere je država dolžna zagotoviti združevanje družine z osebo, ki ji je priznana mednarodna zaščita, le starši mladoletnika brez spremstva. Usmeritve, ki jih daje Direktiva 2011/95/ES, so le možnosti oziroma priporočila državam članicam EU, da (lahko, če se tako odločijo) razširijo krog oseb, ki lahko po načelu združevanja družine pridobijo status begunca v povezavi z družinskim članom, ki mu je tak status iz razlogov Ženevske konvencije v določeni državi članici EU že priznan. Tudi v tem primeru pa bi se za družinskega člana štela le oseba, ki jo begunec vzdržuje.
Tožnik ni uspel izkazati, da se mu družinski člani sploh resnično želijo pridružiti v Republiki Sloveniji.
ZVis člen 32. Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov člen 10, 10-10, 12, 12-5, 15, 15/2, 34. ZUP člen 146, 146/4, 154, 154/1.
visokošolski zavod - akreditacija - prva akreditacija - pogoji za akreditacijo - praktično usposabljanje študentov - dislocirana enota - ustreznost prostorov in opreme - poročilo skupine strokovnjakov - izvedeniško mnenje - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave
V zadevi je sporno, ali tožeča stranka izpolnjuje določene pogoje za akreditacijo. Po mnenju sodišča ni potrebno, da bi dogovori tožeče stranke o praktičnem usposabljanju študentov morali vsebovati tudi konkretno število mest za študente, ki se bodo usposabljali na posamezni inštituciji.
Glede notranje organiziranosti tožeče stranke sodišče ugotavlja, da pojem dislocirane enote pomeni izvedbo celotnega študijskega programa na drugi lokaciji, to pa je tisto, za kar si prizadeva tožeča stranka. Iz navedenega razloga enota v B. ne more biti organizirana drugače kot dislocirana enota, za akreditacijo katere pa lahko visokošolski zavod zaprosi šele po uspešno opravljeni zunanji evalvaciji. Vendar pa zaradi tega celotne vloge tožeče stranke ne bi bilo treba zavrniti, ampak bi lahko prvostopenjski organ odločil le o tistem delu vloge, ki se nanaša na enoto v A.
Pred izdajo odločbe prvostopenjski organ tožeči stranki ni dal možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Poslal ji je le poročilo skupine strokovnjakov, da nanj odgovori, ni pa ji dal možnosti, da se opredeli do vseh tistih v odločbi navedenih zadržkov, ki jih ima glede akreditacije sam organ, neodvisno od mnenja skupine strokovnjakov. Razen tega ima poročilo skupine strokovnjakov značaj izvedeniškega mnenja, pri čemer je očitno, da so stališča tožeče stranke drugačna od nekaterih stališč omenjenega poročila. Glede na navedeno bo moral organ v ponovljenem postopku razpisati ustno obravnavo.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - razveljavitev predhodno izdane odločbe
Z izrekom izpodbijane odločbe ni bila razveljavljena predhodno izdana odločba o priznanju pravice do zdravstvenega varstva tožniku, kot to zahteva drugi odstavek 231. člena ZUJF. Prav tako iz izpodbijane odločbe niti iz podatkov upravnega spisa ne izhaja, da bi jo upravni organ razveljavil s posebno odločbo. Ob upoštevanju 158. člena Ustave v povezavi s četrtim odstavkom 225. člena ZUP pa je možno novo odločbo v isti zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, izdati le, če se odpravi, razveljavi ali spremeni prejšnja odločba.
Predmet inšpekcijskega nadzora je medposestna ograja, zgrajena na novo in njena gradnja ni pričela pred letom 2008. Za gradnjo, rekonstrukcijo in za odstranitev objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje (prvi odstavek 3. člena ZGO-1), razen če gre za gradnjo enostavnega objekta. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.
Mednarodna zaščita pomeni status begunca in status subsidiarne oblike zaščite. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje nobenega od teh dveh statusov, ter zato njegovo prošnjo zavrnila. Za odločitev ni bilo odločilnega pomena to, da naj tožnik ne bi izkazal svoje identitete, ampak predvsem to, da je pri podaji prošnje navajal bistveno drugačne razloge za zapustitev izvorne države kot na osebnem razgovoru in da so tudi nekatere njegove druge izjave bile med seboj v nasprotju.
ZEN člen 39, 40, 61. SPZ člen 19, 19/2. ZCes-1 člen 3, 3/2, 39, 95.
evidentiranje urejene meje - aktivna legitimacija - mejna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - sprožitev sodnega postopka o poteku meje - izravnalni del meje
Na aktivni strani je pravilno sodelovala stranka z interesom kot lastnica oziroma upravljalka parcele, kljub manjkajočemu podatku o lastniku te parcele v zemljiški knjigi.
Na podlagi določb ZEN mora geodet kot urejene evidentirati le meje, ki se ne razlikujejo od meja po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov. Kolikor elaborat prestane preizkus po 35. členu ZEN, je sprememba predlagane meje, kot je določena v elaboratu, možna le na podlagi sodnega postopka po 39. členu ZEN, na katerega sta bila tožnika napotena.
V zvezi z ugovorom, da se tožnika ne strinja z izravnavo meje med javno potjo in sosednjo parcelo so razlogi drugostopnega organa pravilni. Gre namreč za mejno linijo parcel, ki niso v lasti tožnikov, zato tudi nimata pravnega interesa za izpodbijanje izravnave meje med parcelama. Kot uporabnika javne poti imata tožnika pravni interes, ki temelji na njeni uporabi. Kolikor je uporaba javne poti onemogočena, pa bosta morala ubrati druge postopke in ne katastrskega.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - mnenje komisije za cepljenje - subsidiarna uporaba ZUP
Tožena stranka je spoštovala vse v ZNB zahtevane postopkovne določbe, ki se nanašajo na odločanje o predlogu za opustitev cepljenja, zaradi vključitve staršev-predlagateljev postopka (razgovor pred Komisijo za cepljenje in vročitev strokovnega mnenja) v postopek pa ni prišlo niti do kršitve določbe ZUP, ki se v tem postopku uporabljajo subsidiarno.
Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni očitek, da se Komisija do vsebine njunega predloga za opustitev cepljenja ni konkretno opredelila in je mnenje podala brez preiskav in preverjanj zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja. Sodišče v zvezi s tem ugovorom ugotavlja, da je strokovno mnenje, katerega vsebino je tožena stranka v celoti povzela v obrazložitev svoje odločbe, sestavljeno v skladu z določbo četrtega odstavka 22.c člena ZNB, prav tako ima vse obvezne sestavine iz 22.č člena ZNB tudi izpodbijana odločba.
kulturnovarstveno soglasje - zahteva stranke za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - molk organa
Tožnika nista sprožila postopka, v katerem bi toženka odločala o izdaji kulturnovarstvenega soglasja. Ker gre za dispozitivni postopek, ga toženka brez njune zahteve tudi ni mogla voditi. Navedeno pomeni, da toženka ni bila v molku oziroma tožnika nista izkazala osnovne formalne predpostavke za tožbo zaradi molka organa, tj. da sta vložila zahtevek, o katerem pa organ ni odločil.
Tožnika kulturno varstvenih pogojev, če menita, da niso določeni pravilno, ne moreta izpodbijati samostojno, temveč le preko zavrnitve kulturnovarstvenega soglasja.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje tožbe
Tožnica je s pozivom bila pravilno pozvana na dopolnitev prošenj, ker pa ju ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo - njeni prošnji vsebujeta zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja BPP, nimata pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, je organ za BPP pravilno ocenil, da sta ti prošnji formalno pomanjkljivi, kot taki pa ne omogočata vsebinskega odločanja, zato je organ svojo odločitev o zavrženju tudi pravilno oprl na drugi odstavek 67. člena ZUP.
upravni spor - odpravljena odločba - odločba organa druge stopnje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba organa druge stopnje ne ustreza definiciji upravnega akta, zoper katerega se lahko vloži upravni spor, saj z njo organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
V zvezi s podrednim zahtevkom, s katerim tožnik izpodbija prvostopno odločbo, pa je ugotoviti, da je bila prvostopno odločba z izpodbijano odločbo odpravljena, torej ta upravni akt očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, saj akta ni več.
ZBPP člen 12, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/2, 27. ZUJF člen 152, 152/5. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14, 14/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnine - razvezani zakonski partner - načelo zaslišanja stranke
Ob tem ko iz obrazca prošnje za dodelitev BPP niti (jasno) ne izhaja, da je pravno pomemben podatek o tem, ali je prosilec lastnik ali solastnik stanovanja ali hiše, v kateri živi, in tega podatka tožnica v prošnji tudi ni navedla, in ob tem ko je iz zemljiške knjige bila razvidna zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice (zaradi ugotovitve skupnega premoženja v korist A.A. do polovice), organ za BPP ne bi mogel zaključevati, da se stanje stvari da ugotoviti na podlagi uradnih podatkov ter da za to ni treba posebej zaslišati tožnice za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi – v smislu 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, pač pa bi, ob razlagi te zakonske določbe z arg. a contrario, moral tožnici dati možnost izjave o odločilnih dejstvih. S tem pa bi se nejasna bistvena dejstva (o solastništvu nepremičnine) lahko razjasnila in popolno ter pravilno ugotovilo dejansko stanje.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - delo na črno
Tožnica ugovarja, da ni vedela, da bi morala (glede na to, da je šlo zgolj za dano uslugo lastnici podjetja) skleniti pogodbo, vendar s tem pravilnosti odločitve ne more izpodbiti, zlasti ker s tem dejansko potrjuje ugotovitev prvostopenjskega organa, katere posledica je sprejeta odločitev. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati tožničino nepoznavanje prava, saj to ne pomeni, da se osebi, na katero se to pravo nanaša ni treba ravnati po njegovih pravilih in prevzeti posledic ravnanja v nasprotju z njimi.
ZDDDČPNO člen 3, 3/2, 5, 6, 12. URS člen 2, 155, 155/1. ZUstS člen 43, 44.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov- načelo zaupanja v pravo - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, zakon ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje.
Razveljavitev določbe 12. člena ZDDDČPNO po odločbi Ustavnega sodišča pomeni, da ureditev po ZDDDČPNO ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca in sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - osebna primernost
V obravnavanem primeru predstavlja pravnomočna obsodilna sodba dejansko podlago za presojo osebnostne primernosti tožnika. Toženka je namreč glede na dejstva, opisana v kazenski sodbi, ki jim je zaradi pravnomočnosti kazenske zadeve lahko v celoti sledila, izpeljala sklep, da se tožnik ni obnašal tako, da bi se ga lahko štelo za osebnostno primernega.
Podlago za razrešitev tožnika kot sodnega izvedenca in cenilca je toženka, kot to določa prvi odstavek 89. člena ZS, imela, ker tožnik ni več izpolnjeval enega izmed pogojev, določenih v prvem odstavku 87. člena ZS.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
O obveznosti, da mora tožnik odstraniti nelegalno zgrajeni objekt, je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, medtem ko se s sklepom o dovolitvi izvršbe naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v tožnikove pravice ali pravne koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj ni sporno, da je rok za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe potekel in da tožnik do izdaje izpodbijanega sklepa ni izpolnil naložene obveznosti.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
Glede na 19. člen ZJC-B izhaja, da se določbe tega člena, kot prehodna ureditev posebnega in enostavnejšega postopka razlastitve, lahko uporabi le v primerih, če je ob uveljavitvi ZJC-B javna cesta potekala po zemljišču v zasebni lasti. Šteje se, da je javna korist ugotovljena, če po zasebnem zemljišču poteka javni cestni promet v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost na njih – tretji odstavek 19. člena ZJC-B. Podlaga za uporabo postopka razlastitve po tej določbi je ugotovitev, da je ob uveljavitvi tega zakona obstajal odlok o kategorizaciji v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC oziroma 39. členom Zces-1. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.
Prvostopenjski organ je kršil materialni zakon, ko je na podlagi Odloka o kategorizaciji cest v Občini Kočevje iz leta 2009, ugotovil javno korist na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZJC-B ter postopek razlastitve vodil po določbi 19. člena ZJC-B, saj sporni Odlok ob uveljavitvi tega zakona še ni obstajal. Glede na določbo tretjega odstavka 19. člena ZJC-B pomeni ugotovitev javne koristi po tej določbi zgolj ugotovitev abstraktne javne koristi. Že v prvi fazi postopka razlastitve je treba, torej že ob uvedbi postopka razlastitve, ugotoviti ali obstaja tudi konkretna javna korist.
sklep o dovolitvi izvršbe - odstranitev nelegalne gradnje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
O obveznosti, da mora tožnik odstraniti nelegalno zgrajeni objekt, je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, medtem ko se s sklepom o dovolitvi izvršbe naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v tožnikove pravice ali pravne koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj ni sporno, da je rok za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe potekel in da tožnik do izdaje izpodbijanega sklepa ni izpolnil naložene obveznosti.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Razveljavitev 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize po odločbi Ustavnega sodišča pomeni, da ureditev ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009.
Glede na to, da je podlaga za izterjavo denarne kazni po sklepu, izpodbijanem v obravnavani zadevi, sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bil odpravljen s sodbo, je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in ga je iz tega razloga treba odpraviti. Zato se sodišče ni spuščalo v presojo tožbenih ugovorov v tem upravnem sporu, saj se ugovori nanašajo na (sedaj že) odpravljeni sklep o dovolitvi izvršbe. Ker je bilo z izpodbijanim sklepom o izterjavi denarne kazni brez podlage poseženo v tožnikove pravice, ima tožnik pravni interes za vložitev predmetne tožbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pravna podlaga, ki določa objektivni kriterij za presojo prosilčeve vloge izhaja iz določbe 24. člena ZBPP. Tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice stoji na stališču, da je pogojevanje dodelitve BPP z uspehom v postopku dopustno.
Organ za BPP je pravilno zaključil, da Evropska Komisija do 1. 12. 2014 nima pristojnosti na področju zakonodaje v zvezi s kazenskim pregonom oziroma nima pristojnosti za presojo zakonodaje, ki so jo sprejeli nacionalni organi držav članic, zato bi bila vložitev tožbe na Evropsko Sodišče v Luksemburgu zoper Komisijo, neuspešna.