tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - razlogi za molk organa - rok za odločitev o pritožbi
Rok dveh mesecev je torej skrajni rok in ne minimalni, kar pomeni, da ga je zakonodajalec predvidel za zahtevnejše zadeve. Daljšega roka za reševanje pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka, končanega z "okoljskim upravnim aktom" tudi ZVO-1 ne predvideva.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - stanovanjski objekt - sprememba namembnosti
Ugotovitev toženke, da tožnika nista dokončala del po obstoječem gradbenem dovoljenju in zgradila hleva, ampak stanovanjski objekt, je pravilna, ne glede na to, ali njegova lokacija, površina in oblika ustreza gospodarskemu objektu, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno.
ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 99, 99/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja prometne in komunalne infrastrukture - pravica graditi - pogodba o opremljanju - prošnja za podaljšanje roka
V zadevi ni sporno, da je investitor v obravnavanem primeru na podlagi 26. člena OPPN dolžan skleniti pogodbo o opremljanju kot zadostitev pogoju skladnosti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja z izvedbenim prostorskim aktom iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Prav tako ni sporno, da ta pogodba še ni bila sklenjena, zato toženka tudi po presoji sodišča že iz tega razloga ni imela podlage za izdajo gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - že pravnomočno odločeno o prošnji za brezplačno pravno pomoč - zavrženje ponovne prošnje
Ker je bilo o prošnji tožnika že pravnomočno odločeno, je bila predmetna prošnja pravilno in zakonito na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP kot nedovoljena zavržena.
plačilo stroškov prilagoditve vozila - prilagoditev za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo
V tretjem odstavku 21. člena ZIMI, na katerega se sklicuje upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je določeno, da je do prilagoditve vozila upravičen tudi invalid, ki sam ne upravlja vozila, prilagoditev pa je nujno potrebno za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo; v tem primeru lahko invalid uveljavlja stroške za naprave in pripomočke za premostitev višinske razlike pri vstopu v vozilo ter za ustrezne sisteme za pritrditev vozička v vozilo, in sicer enkrat na šest let.
V skladu s četrtim odstavkom 21. člena istega zakona se sicer v pravilniku podrobneje opredelijo tudi način prilagoditve vozila – vendar le vozila iz prvega odstavka tega člena, pogoji za prilagoditev, doba trajanja, standardi kvalitete prilagoditve in način vzdrževanja. Prvi odstavek pa obravnava vozilo, ki ga vozi oseba, ki je zaradi invalidnosti gibalno ovirana, lahko pa vozilo upravlja sama pod pogojem, če je to prilagojeno. Za tak primer v obravnavani zadevi očitno ne gre, sicer se upravni organ ne bi skliceval na tretji odstavek 21. člena.
Spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja v celoti.
Na drugačno odločitev ne more vplivati niti tožničino sklicevanje na načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave in na stališče Ustavnega sodišča o tem načelu iz odločbe Up-457/09, saj odločitev o zavrnitvi zahteve za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja ne posega v pravnomočno izdano gradbeno dovoljenje oz. v opredelitev velikosti objekta, katerega gradnja je s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem dovoljena, in v opredelitev pripadajočega stavbnega zemljišča.
Upravnopravno upravičenje do graditve objekta, na katerega se nanaša gradbeno dovoljenje (in plačani komunalni prispevek), po določbah četrtega odstavka 73. člena ZGO-1 do določene mere sicer res „sledi“ civilnopravni pravici graditi na zemljišču nameravane gradnje, vendar ne tako, da bi na podlagi civilnopravnega posla prišlo tudi do avtomatičnega prenosa upravnopravnih upravičenj oziroma statusa investitorja. Zakonske določbe se namreč nanašajo zgolj na možnost izdaje spremenjenega gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je za prenos statusa investitorja še vedno potrebna izdaja upravne odločbe, čeprav pod poenostavljenimi pogoji.
Tožnik tožbe v danem roku ni dopolnil v skladu z navodili sodišča. Tožba je bila do take mere nepopolna in nerazumljiva, da je sodišče ni moglo obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.
Predmet inšpekcijskega nadzora je medposestna ograja, zgrajena na novo in njena gradnja ni pričela pred letom 2008. Za gradnjo, rekonstrukcijo in za odstranitev objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje (prvi odstavek 3. člena ZGO-1), razen če gre za gradnjo enostavnega objekta. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.
Mednarodna zaščita pomeni status begunca in status subsidiarne oblike zaščite. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje nobenega od teh dveh statusov, ter zato njegovo prošnjo zavrnila. Za odločitev ni bilo odločilnega pomena to, da naj tožnik ne bi izkazal svoje identitete, ampak predvsem to, da je pri podaji prošnje navajal bistveno drugačne razloge za zapustitev izvorne države kot na osebnem razgovoru in da so tudi nekatere njegove druge izjave bile med seboj v nasprotju.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - nadomestni objekt - oporni zid
V obravnavani zadevi je za odločitev bistvena ugotovitev, da obnovljeni podporni zid ne predstavlja nadomestitve prvotnega opornega zidu. Zato ni relevantno vprašanje, ali je bil prvotni podporni zid zgrajen zaradi preprečitve oz. odvrnitve naravne ali druge nesreče oz. njenih posledic.
ZMZ člen 16b, 17. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 2.
mednarodna zaščita - begunec - združevanje družine - družinski člani
V 7. točki prvega odstavka 16.b člena ZMZ so med družinskimi člani, za katere lahko prosilec zaprosi oziroma za katere je država dolžna zagotoviti združevanje družine z osebo, ki ji je priznana mednarodna zaščita, le starši mladoletnika brez spremstva. Usmeritve, ki jih daje Direktiva 2011/95/ES, so le možnosti oziroma priporočila državam članicam EU, da (lahko, če se tako odločijo) razširijo krog oseb, ki lahko po načelu združevanja družine pridobijo status begunca v povezavi z družinskim članom, ki mu je tak status iz razlogov Ženevske konvencije v določeni državi članici EU že priznan. Tudi v tem primeru pa bi se za družinskega člana štela le oseba, ki jo begunec vzdržuje.
Tožnik ni uspel izkazati, da se mu družinski člani sploh resnično želijo pridružiti v Republiki Sloveniji.
ZPNačrt člen 77. Odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka in program opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Ormož člen 9.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - zavezanec za plačilo komunalnega prispevka - pridobitev podatkov iz projektne dokumentacije - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka pri odmeri komunalnega prispevka ni upoštevala določil 4. točke 9. člena občinskega odloka, ki govori o tem, da podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele občina pridobi iz projektne dokumentacije. Omenjeni način za izračunavanje komunalnega prispevka oziroma za pridobivanje podatkov, relevantnih za komunalni prispevek, je odlok označil za primarnega. V primeru tožnikov pa ta način obračunavanja ni bil uporabljen. Tožena stranka bi morala izvesti ugotovitveni postopek, iz katerega bi lahko ugotovila površine, ki so relevantne za komunalni prispevek, v kolikor se površina ne bi skladala z uradnimi evidencami, bi lahko te podatke dopolnila. Ne more pa občina sama spregledati omenjenega načina izračunavanja komunalnega prispevka, ki ga je sama določila kot primarnega.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34.
GERK - spremembe v evidenci GERK - vpis GERK na zemljišču - pravica do uporabe zemljišča
Prvi odstavek 34. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev določa, da mora tisti, ki želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predložiti dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča.
ZPKri člen 1, 2, 3, 5, 6, 9, 10, 10/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
poprava krivic - zahteva za vrnitev zaplenjenega premoženja - zavrženje zahteve
Zahteva tožnice za povrnitev zaplenjenega premoženja ne pomeni zahtevka v smislu (in na podlagi) določil ZPKri, zato je toženka to zahtevo pravilno zavrgla ob smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Sankcija iz 152. člena ZGO-1 se primarno izreče investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Tožnica v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla, da je njen mož nosilec dejavnosti. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč po presoji sodišča njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil.
Sodišče ugovora tožnika, da je svojo obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča poravnal že pred izdajo sklepa o izvršbi, ni moglo preizkusiti, saj davčni organ o tem ni ugotavljal dejanskega stanja, prav tako sodišče ni moglo preveriti ugovora tožene stranke, da je šlo za izpolnitev obveznosti na podlagi 93. člena ZDavP-2.
vojni veteran - status vojnega veterana - formalni pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - samoinciativnost in prostovoljnost
Ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage, da bi tožnik spadal v katerokoli od opredeljenih vsebin 2. člena ZVV. Dejstvo je, da je tožnik sodeloval pri obrambi Republike Slovenije, da je bilo njegovo ravnanje samoiniciativno, saj ni bil uradno poklican s strani policije, kar je bilo potrjeno tudi z dopisom Policijske uprave Murska Sobota oziroma s strani Teritorialne službe, ter da je bilo njegovo ravnanje prostovoljno. Obe lastnosti sta moralno visoko vrednoteni, vendar pa še vedno ne dajeta podlage za priznanje statusa vojnega veterana tožniku. Status se namreč ne podeljuje avtomatično vsakomur, ki je sodeloval v osamosvojitveni vojni, ampak samo ob izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij jasnega značaja - poslovna skrivnost
Podana nista niti subjektivni niti objektivni pogoj, ki ju predpisuje 39. člen ZGD-1, na osnovi katerega je mogoče podatke označiti kot poslovno skrivnost. Subjektivni pogoj ni izpolnjen, saj tožeča stranka v danem roku ni predložila sklepa, s katerim bi predmetne informacije označila kot poslovno skrivnost. Izpolnjen pa tudi ni objektivni pogoj, po katerem za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.