Obnova postopka je bila uvedena pravočasno. Po določbi četrtega odstavka 89. člena ZDavP-2 in po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Postopek se ni začel na podlagi subjektivnih ocen in ugibanj, temveč na podlagi dejanskih ugotovitev, ki so nove in ki pri odmeri dohodnine tožniku niso bile upoštevane, iz njih pa se utemeljeno sklepa, da je podan zakoniti razlog za obnovo postopka. Ugovori, ki se nanašajo na meritorno odločanje o stvari, se lahko uveljavljajo šele v postopku obnove.
Tožnik v postopku nadzora pri družbi A. d.o.o. ni imel položaja stranke ali stranskega udeleženca in mu zato akti, izdani v tem postopku, utemeljeno niso bili vročeni. Bil je pa že v tem postopku izrecno pozvan, da pojasni izplačila, s čimer mu je bila v zadostni meri dana možnost, da zavaruje svoje pravice oziroma interese ter na ta način vpliva na odločitev v zadevi. Še zlasti pa mu je bilo omogočeno, da sodeluje v obnovljenem postopku.
Tožnik ima prav, da bi moral biti vabljen na zaslišanje prič in da je zato, ker te možnosti ni imel, podana kršitev pravil postopka. Vendar kršitev ni bistvena, saj tožnik izpovedbam ne ugovarja.
Vprašanje navideznosti pravnega posla ni pridržano sodišču, zato se lahko obravnava v davčnem postopku. Povezanost tožnika z odločujočimi udeleženci je nedvomno izkazana. Morebitna antidatiranost sklenjenih pogodb za navideznost posla ni bistvena.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka
Če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka upoštevala pravno-relevantne okoliščine iz 5. odstavka 88. člena KZ-1 in sicer dejstvo, da je tožnik večkratni povratnik in da je storil kaznivo dejanje v času, ko je bila v teku preizkusna doba po pogojni obsodbi. Tožnik tem dejstvom v tožbi ne oporeka, ta dejstva pa se tudi ujemajo s podatki v poročilu o obnašanju tožnika Zavoda za prestajanje kazni zapora z dne 20. 11. 2014. To zadošča za zadržano presojo sodišča, da izpodbijani akt ni arbitraren oziroma, da je zakonit.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotavljala specifičnih okoliščin, ki bi kazale na to, da se obdolženi, kljub ugotovljeni strokovni nevednosti, lahko sam zagovarja in se s predlaganjem dokazov sam brani pred očitkom storitve kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1. Zato je po presoji sodišča, ob upoštevanju tožbenih navedb, zaključek tožene stranke, da ne gre za zadevo, ki je v dejanskem in pravnem pogledu zapletena, vsaj preuranjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - stroški nasprotne stranke v izvršilnem postopku
Tožnica, ki v izvršilnem postopku nastopa kot dolžnica, ni upravičena do oprostitve plačila stroškov, ki so v sklepu o izvršbi priznani upniku, saj ti niso namenjeni uresničevanju njene pravice do sodnega varstva.
aktivna politika zaposlovanja - pristojni organ za odločanje o pritožbi - upravni spor - dopustnost upravnega spora - zavrženje tožbe
Tožeča stranka pritožbe zoper odločbo upravnega organa prve stopnje ni vložila zaradi napačnega pravnega pouka, ki pa ni imel pravne podlage v zakonu. Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
upravni postopek - žalitev uradne osebe - denarna kazen
Po presoji sodišča so tožnikove navedbe, ki jih je v vlogi večkrat ponovil "Ker se zločinsko, kriminalno, nestrokovni maloumno lažnivi A.A..." hudo žaljive in nedostojne. Tožena stranka je zato pravilno in zakonito uporabila tretji odstavek 111. člena ZUP in na tej podlagi tožniku izrekla denarno kazen.
ZDOIONUS člen 26, 26/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
ukinitev hišne številke in naslova - obvestilo o ukinitvi - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Glede na to, da je hišna številka namenjena orientaciji v prostoru, tožeča stranka, ki je zemljišče s stavbo kupila z namenom njene obnove, ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper obvestilo o ukinitvi hišne številke in naslova.
sklep o izboru najugodnejšega ponudnika za dolgoročni najem kulturnega spomenika državnega pomena - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o izboru najugodnejšega ponudnika za dolgoročni najem kulturnega spomenika državnega pomena ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje komunalne opremljenosti - priključitev na javno kanalizacijo - ekvivalent komunalnega prispevka
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje brez dvoma pomeni izboljšanje komunalne opremljenosti, zato obstoji ustrezna podlaga za odmero komunalnega prispevka, v skladu z zakonskimi določbami pa je tudi, da sta tožnika nosila stroške za izgradnjo hišnega priključka.
Iz odločb upravnih organov ne izhajajo razlogi za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku, brez zaslišanja tožnika, za katerega ni sporno, da je bil stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 10. 6. 2011, ki se z izpodbijano odločbo spreminja.
V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za odmero komunalnega prispevka v zvezi z gradnjo novega stanovanjskega objekta. V zadevi namreč ni sporno, da se načrtovana stanovanjska stavba gradi na drugem mestu parcele (njenem severnem delu), kot stojita objekta, ki sta v PGD predvidena za rušenje (obstoječe gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša na južnem delu parcele). Prav tako ni sporno, da je sicer na istem zemljišču v preteklosti stal še tretji objekt – stanovanjska hiša, ki je bila porušena in se nanjo predloženi PGD ne nanaša.
Odlok o Novem mestu določa pogoje, pod katerimi lahko investitor, ki pridobiva gradbeno dovoljenje za novogradnjo, uveljavlja vlaganja v izgradnjo javne komunalne opreme. S tem v zvezi pa je utemeljen tožničin očitek, da v postopku ni bila seznanjena z možnostjo uveljavljanja olajšav.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - uporabno dovoljenje - sprememba namembnosti - sprememba nestanovanjske v stanovanjsko namembnost - povečan vpliv objekta na okolico
Izpodbijana odločitev temelji na domnevi, da gre pri spremembi iz nestanovanjske v stanovanjsko namembnost vedno za povečan vpliv objekta na okolico. Take domneve zakon ne predvideva. Stališče, s katerim se sodišče sicer strinja, po katerem se vplivi objekta na okolico presojajo glede na njegovo redno uporabo, pa ne zadošča za posplošeno oceno, da gre v primeru spremembe iz nestanovanjske v stanovanjsko namembnost vedno za povečan vpliv na okolico.
brezplačna pravna pomoč - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - pomoč pri izpolnjevanju prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po četrtem odstavku 20. člena ZBPP se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih. Postopek za dodelitev brezplačne pomoči, ko prosilec prebiva v drugi državi članici EU, je urejen tudi v določbah od 52a. do 52e. člena ZBPP, ki jih je zakonodajalec v zakon vnesel prav zaradi izboljšanja dostopa do sodišča v čezmejnih sporih (uskladitev z Direktivo Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2013).
potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - zavrnitev zahteve za izdajo potrdila - podatki uradne evidence - vojaška evidenca
Iz obrazložitve izpodbijane prvostopenjske odločbe kot tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa izhaja, da naj bi se o dejstvu, o katerem je tožnik zahteval izdajo potrdila, sicer vodila (vojaška) evidenca, v kateri pa to dejstvo ni evidentirano. Navedeno v zadevi ni sporno, kar pomeni, da ta okoliščina dejansko predstavlja oviro za izdajo zahtevanega potrdila, ker mora ta biti, kot rečeno, v skladu s podatki uradne evidence.
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bil inšpekcijski postopek z uradnim zaznamkom z dne 24. 8. 2009 ustavljen, kar lahko pomeni le, da je bil pred tem tudi uveden. Po prvem odstavku 28. člena ZIN namreč inšpektor postopek ustavi v primeru, če je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve (…). To pomeni, da je napačno stališče drugostopenjskega organa, da o tožnikovi zahtevi za udeležbo v postopku ni bilo mogoče odločati že zato, ker se postopek sploh ni začel.
Tožnik v danem roku tožbe ni dopolnil v skladu z napotili sodišča, zato je bila predmetna tožba še vedno nepopolna in nerazumljiva do take mere, da je sodišče ni moglo obravnavati in jo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.
ZUP člen 179, 179/1, 180a, 180a/1, 207, 246, 246/1.
kulturna dediščina - register kulturne dediščine - zahteva za izdajo potrdila - dopis kot upravna odločba
Tožnik je pri ZVKD vložil vlogo, s katero je zaprosil, da mu zavod izda „soglasje oziroma potrdilo, iz katerega bo razvidno, da nepremičnine na naslovu ... nimajo statusa kulturne dediščine“. Ni sporno, da je ZVKD z dopisom z dne 17. 5. 2013 tožnika obvestil, da je register nepremične kulturne dediščine evidenca, ki jo vodi in upravlja Ministrstvo za kulturo, ki da je tudi najbolj kompetentno za odgovore na njegova vprašanja. Po mnenju sodišča je povsem jasno, da s takim dopisom ZVKD ni odločil o ničemer – ne o tožnikovi zahtevi za izdajo soglasja niti o izdaji potrdila.
Odločba se izreče za nično le zaradi taksativno naštetih razlogov od 1. do 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. V primeru, da izrek ničnosti zahteva stranka, mora upravni organ utemeljenost njene zahteve presoditi v okviru razlogov, ki jih uveljavlja v predlogu kot ničnostne, in okoliščine, s katerimi te razloge utemeljuje.