Če je zavarovalnica zavarovalca opozorila, da veljajo za zavarovalno pogodbo zavarovalni pogoji in mu te tudi izročila, oboje pa je ugotovljeno v polici, so zavarovalcu zavarovalni pogoji morali biti znani. Če ti vsebujejo določbo, da zavarovanje preneha z izplačilom zavarovalnine za uničen predmet, na podlagi iste police ni mogoče zahtevati zavarovalnine za škodo na istem avtomobilu, nastalo v prometnem zavarovalnem primeru, če je bila pri prejšnjem zavarovalnem primeru izplačana zavarovalnina za totalno škodo.
Odlok o zneskih, na katere se mora skleniti zavarovanje proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim pri rabi motornega vozila.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - obseg odgovornosti - zavarovalna vsota - limit
Sodišče druge stopnje je materialnopravno pravilno uporabilo Odlok o zneskih, na katere se mora skleniti zavarovanje proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim pri rabi motornega vozila, ki je veljal v času škodnega dogodka in predpisoval najnižji znesek zavarovalne vsote, na katero se je moralo skleniti obvezno zavarovanje; ker ni ugotovilo, da bi tožnica sklenila pogodbo o obveznem zavarovanju za višji znesek, je drugostopno sodišče utemeljeno prav ta znesek zaradi padca vrednosti denarja na podlagi metode indeksa drobnoprodajnih cen valoriziralo na čas zadnje glavne obravnave, pravilno pa je enako metodo uporabilo tudi pri valorizaciji zneskov, ki jih je tožnica že prejela od tožene stranke. Proti načinu, na podlagi katerega je sodišče druge stopnje opravilo valorizacijo, s stališča materialnega prava ni pomislekov. Končni rezultati pa so računska posledica takšnega načina in tako dejanske narave. Zato se revizijsko sodišče z revizijskimi navedbami, da bi uporaba drugačne metode valorizacije (uporaba tečaja DEM) tožnici prinesla boljši rezultat, ni moglo ukvarjati (člen 385/3 ZPP).
zavarovalna vsota - zavarovalna vsota, ki je veljala v času sojenja
Ugotovljena škoda vseh treh tožnikov spada v okvir škode, ki jo je mogoče pričakovati kot posledico prometnih nesreč z motornimi vozili in ki jo more obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti pokriti v celoti. Zato predpisana zavarovalna vsota, veljavna v času škodnega dogodka, upoštevajoč tedanje cenovne razmere in merila za presojo negmotne škode, ni mogla predstavljati omejitve za priznanje celotne pravične denarne odškodnine za negmotno škodo vseh treh tožnikov.
Rizično izključitev iz 3. točke 4. člena pogojev AO-plus-86, da zavarovalnica na podlagi tega zavarovanja ne povrne škode, če je za škodo odgovorna druga oseba, ki je nedvomno plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana (npr. imetnik drugega v prometni nezgodi soudeleženega vozila), je treba razlagati:
1) pravica zavarovalnice je, da se sklicuje na rizično izključitev zaradi nedvomne plačilne zmožnosti odgovorne druge osebe - in njena stvar, da to nedvomno plačilno zmožnost dokaže;
2) besedilo "...ali je za takšno škodo zavarovana", je treba razumeti tako, da pomeni: "...ali je in kolikor je za takšno škodo zavarovana" (problem limita odgovornosti zavarovalnice, pri kateri je odgovorna druga oseba zavarovana).
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je bila tožnica v času prometne nezgode dne 30.9.1978 povzročiteljeva žena. Ob upoštevanju 51. čl. tedaj veljavnega Zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Ur.l.SFRJ, št.24/76) in na prvi stopnji ugotovljenih zavarovalnih pogojev prve tožene stranke sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da z obveznim zavarovanjem ni bila krita odgovornost za škodo najbližjih svojcev uporabnika motornega vozila.
Obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, da mora povrniti oškodovancu škodo, povzročeno z uporabo motornega vozila, je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno v času škodnega dogodka.