Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska so sestavni del zavarovalne pogodbe. Stranki pogodbe se lahko dogovorita drugače, kot to določajo splošni pogoji. Drugačen dogovor pa mora izhajati iz zavarovalne police.
Voljo zavarovalnice izražajo splošni pogoji. Pogodbo, ki bi se odmikala od njih, lahko sklene njen pooblaščenec samo na podlagi posebnega pooblastila. Brez tega pridejo v poštev določbe 87. člena ZOR.
V kolikor zavarovatelj meni, da sta se s pooblaščencem zavarovalnice glede vseh primerov, ki jih je želel zavarovati, sporazumela, v resnici pa do sporazuma ni prišlo, gre za nesporazum (63. člen ZOR). Ta pa ne daje zahtevka za plačilo zavarovalnine.
zavarovanje pred odgovornostjo - odgovornost zavarovalnice
Pri pogodbenem zavarovanju odgovornosti zavarovatelj po svoji presoji izbere višino zavarovalne vsote in se s tem zavaruje delno ali v celoti pred odškodninskimi zahtevki oškodovanca (940. čl. zakona o obligacijskih razmerjih). Pri tem zavarovanju prevladuje interes zavarovatelja, to je subjekta, ki je odškodninsko odgovoren oškodovancu, ne pa interes oškodovanca. V tem pogledu se prostovoljno pogodbeno zavarovanje odgovornosti loči od obveznega zavarovanja. Pogodbeno zavarovanje ne izhaja iz predpostavke, da je zavarovan riziko za vso škodo. Zavarovalna vsota je pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na obseg škode, ki jo je dolžan povrniti oškodovancu zavarovatelj sam.
premoženjsko zavarovanje - namen premoženjskega zavarovanja - sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari
Po 7. odstavku 925. člena zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) se odškodnina v primeru, ko je bila za zavarovalno pogodbo vrednost zavarovane stvari sporazumno ugotovljena, določi po tej vrednosti, razen če zavarovalnica dokaže, da je v pogodbi določena vrednost znatno večja od resnične vrednosti in če za to razliko ni utemeljenega razloga.
Tožena stranka je bila zato tista, ki bi morala dokazovati, da ni šlo za zavarovanje po 6. točki 11. člena splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska (AK/91).
Odhod s kraja prometne nesreče res lahko včasih pomeni, da se povzročitelj škode hoče izogniti ugotovitvi alkoholiziranosti, vendar pa je za takšno ugotovitev potrebna vsaj trditev, da je bilo dejanje storjeno pod vplivom alkohola. V prvostopnem postopku kaj takega tožeča stranka niti zatrjevala ni. Že samo dejstvo, da je toženec odšel s kraja prometne nesreče, za tožečo stranko zadošča za izgubo pravic iz zavarovalne pogodbe. Revizijsko sodišče ugotavlja, da odhod s kraja prometne nesreče sam po sebi ne more pomeniti, da je bilo dejanje storjeno pod vplivom alkohola in da je storilec z odhodom s kraja dejanja želel preprečiti ugotovitev svoje alkoholiziranosti.
Po določilu 953. člena zakona o obligacijskih razmerjih (naprej ZOR), so lahko s pogodbo o zavarovanju za primer smrti ali o nezgodnem zavarovanju izključene iz zavarovanja tudi določene nevarnosti. V danem primeru je bila pogodbeno dogovorjena izguba zavarovalnih pravic voznika in njegovih svojcev na podlagi 1. odstavka 3. točke 3. člena pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO-90) v povezavi s 5. členom pogojev za zavarovanje imetnika in voznika za škodo (AO plus - 90), zaradi dokazane vzročne zveze delovanja alkohola na zavarovanca ob nezgodi. Glede na spredaj navedeno ugotovitev o stopnji voznikove alkoholiziranosti se je namreč štelo, ker se ni dokazalo nasprotno, da je predmetna nezgoda nastala zaradi dokazane vzročnosti delovanja alkohola na zavarovanca, saj je imel kot voznik motornega vozila ob nezgodi v krvi več kot 0,5 promilov alkohola. Ker je tako izključena obveznost zavarovalnice plačati zavarovalnino tožnicam, tožbeni zahtevek tožnic zoper toženo zavarovalnico ni bil utemeljen.
sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - zavarovanje brez police - oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika
Tožnik se je skliceval na zavarovalno polico, za katero pa je bilo ugotovljeno, da ni bila podpisana - ker je ni podpisal on. Po določbi 903. člena ZOR so v zavarovalnih pogojih lahko določeni primeri, pri katerih nastane pogodbeno razmerje iz zavarovanja s samim plačilom premije. V izpodbijani sodbi ni bilo ugotovljeno, da so zavarovalni pogoji, ki jih je prva tožena stranka določila, vsebovali tako določbo.
Stališče o konvalidaciji pogodbe - saniranju oblične pomanjkljivosti z realizacijo, namreč z izstavitvijo računa za plačilo premije in s sprejemom denarja za premijo - pa tudi nima opore v 73. členu ZOR, na katerega se sklicuje. Zakon govori o popolni ali pretežni izpolnitvi obveznosti obeh pogodbenih strank - tožnik pa se sklicuje le na izpolnitev svoje obveznosti (plačilo premije), medtem ko je v podlagi njegovega spora s prvo toženo stranko prav to, da ni niti delno izpolnila obveznosti, ki naj bi jo imela po tožnikovem stališču iz zavarovalne pogodbe.
Dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje, mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov (1. odstavek 898. člena ZOR). Dejstvo, da je vendarle nastopil, pa samo po sebi še ne pomeni, da je bil ob podpisu zavarovalne police že v nastajanju, kar naj bi narekovalo uporabo 2. odstavka 898. člena ZOR o ničnosti zavarovalne pogodbe.
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska člen 10.
kasko zavarovanje - splošni pogoji - vožnja pod vplivom alkohola
Sodišči druge in prve stopnje sta tudi ugotovili, da je bila tožničina vožnja pod vplivom alkohola v neposredni vzročni zvezi s prometno nezgodo in v tej nezgodi nastalo škodo. Zato je materialnopravno pravilna odločitev obeh sodišč, da so izpolnjeni pogoji iz 10. člena splošnih pogojev za izgubo zavarovalnih pravic iz naslova zavarovanja avtomobilskega kaska.
pojem - splošni pogoji zavarovanja avtomobilskega kaska - alkoholiziranost
V 10. členu splošnih pogojev je v točki 2 d določeno, da se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, če se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti. Kot pravilno ugotavlja pritožbeno sodišče, gre za domnevo o obstoju nedovoljene alkoholiziranosti, ki pa je izpodbojna. Zavarovanec lahko vselej dokaže tudi nasprotno. Tožeči stranki pa je ta dokaz uspel, saj sta sodišči prve in druge stopnje na podlagi ocene izvedenih dokazov ugotovili, da tožnik v času nastanka zavarovalnega primera ni bil pod vplivom alkohola. Materialnopravno pa je pravilno tudi stališče, da opustitev dolžnosti, ki jih ima zavarovanec po 24. členu pogojev (v obravnavanem primeru takojšnjega obvestila zavarovalnice o nastanku zavarovalnega primera), nima za posledico izgube zavarovalnih pravic, ampak le odškodninsko odgovornost zavarovanca za morebitno škodo, ki bi jo imela zavarovalnica zaradi takšne zavarovančeve opustitve.
odškodninska odgovornost - odgovornost zavarovalne skupnosti - obvezno zavarovanje pred odgovornostjo - odgovornost zavarovalnice za škodo, ki jo je povzročilo neznano ali nezavarovano vozilo
Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Ur.l. SFRJ, št. 24/76) je nadomestil zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Ur.l. SFRJ, št. 17/90), ki se je v Republiki Sloveniji uporabljal na podlagi 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91) do sprejema novega zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Ur.l. RS, št. 70/90). S tem je izkazana kontinuiteta predpisov, ki izključuje pravno praznino.
ZTSPOZ (1976) člen 44, 44-, 45, 54, 55, 57, 57/1.ZOR člen 940, 186, 941, 941/2, 178, 178/4.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - povrnitev gmotne škode - odgovornost zavarovalnice - zavarovanje pred odgovornostjo - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - kdaj zapade odškodninska obveznost
Izhodišče za odločitev o ugovoru zavarovalne vsote, ki ga je med postopkom postavila tožena stranka, tista vsota, ki je bila dogovorjena in ki je veljala ob škodnem dogodku, ne pa tista, ki je veljala ob sodnem odločanju o odškodnini na podlagi takrat veljavnega vladnega odloka. Seveda pa je potrebno poiskati sistem, kako uskladiti zavarovalno vsoto zaradi inflacije v primerih, ko preteče dalj časa med škodnim dogodkom in sodnim odločanjem o odškodnini, da ne bi bil prizadet oškodovanec in ne okoriščena zavarovalnica, ki zavarovalno premijo izračuna po razmerah v času sklenitve zavarovalne pogodbe, medtem ko njena obveznost izplačati škodo nastane v takšnih primerih praviloma veliko pozneje. Z valorizacijo dogovorjene zavarovalne vsote se zdaj strinja tudi tožena stranka in predlog, podan v reviziji, naj se to opravi z indeksom rasti drobnoprodajnih cen, kot je to že storilo sodišče prve stopnje, je povsem sprejemljiv. Ta namreč bolje kot drugi pripomočki za valorizacijo (na primer: z uporabo vrednosti tuje valute, ki je včasih precenjena, ali podcenjena,ipd.),ovrednoti razmerje med prisojeno odškodnino in ob dogodku veljavno, toda valorizirano zavarovalno vsoto.
V slučaju zavarovanja avtomobilskega kaska lahko oškodovanec ob nastopu zavarovalnega primera prejme, če ni drugače dogovorjeno, le toliko zavarovalnine, da z njo lahko kupi enako vozilo. Pri izplačilu zavarovalnine z zamudo zavarovanec ne sme biti prikrajšan (897. in 919. člen ZOR).
dvostranske pogodbe - rok - računanje časa - rok, določen v dnevih - plačevanje premije - posledice, če premija ni plačana
Računanje materialnega roka ureja 77. člen ZOR. Po določilu 3. odstavka navedenega člena se za zadnji dan roka šteje naslednji delovnik, če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela. Ker je v tem primeru padel zadnji dan 15 dnevnega roka zapadlosti na dan sobote 25.4.1992, je ta rok potekel (zaradi praznika 27.4.1992) šele 28.4.1992. Od tega dne dalje pa se računa 30 dnevni rok iz 3. odstavka 913. člena ZOR. Ta namreč določa, da zavarovalna pogodba preneha po samem zakonu po 30-ih dneh od dneva, ko je bilo sklenitelju zavarovanja vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče 30 dni od zapadlosti premije.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - solidarna odgovornost imetnika motornega vozila - lastnik neznanega motornega vozila - kumuliranje zavarovalnih vsot
S tem, ko je del tožniku nastale škode poravnala druga zavarovalnica zaradi ravnanja njenega zavarovanca (ki pa ni identičen z uporabnikom ali lastnikom neznanega motornega vozila, za katerega mora povrniti škodo tožena stranka), je ta druga zavarovalnica povrnila le tisto škodo in le v tistem omejenem znesku, kot je to določeno v 54. členu ZTSPOZ/76.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - avtomobilist - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil za škodo, ki jo pretrpijo drugi - zavarovanje odgovornosti AO plus - odgovornost za sorodnika (zakonca)
Zavarovanje odgovornosti po principu AO plus krije odgovornost za tisti del škode, ki jo povzroči voznik sam. Pri tem je voznikov zakonec izenačen z voznikom (imetnikom vozila) in v razmerju do drugega, v nesreči udeleženega vozila, nima položaja tretje osebe. To pa pomeni, da imetnik drugega udeleženega vozila (ali njegova zavarovalnica) za škodo ne odgovarja solidarno niti po določbi 206., niti po določbi 4. odstavka 177. ali 4. odstavka 178. člena ZOR. Odgovarja lahko le do tistega obsega nastale škode, ki jo je sam povzročil.
denarne obveznosti - načelo monetarnega nominalizma - vzajemno zavarovanje - sklad za vzajemno pomoč
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je treba razmerje med strankama presojati po določbah pravil sklada, katerega ustanovni član je bil tudi tožnik. Že iz 1. člena pravil izhaja, da je namen tega sklada tudi združevanje sredstev v sklad z namenom, da člani zase in svojce zagotovijo med drugim tudi gmotno podporo za primer invalidnosti, starosti in smrti, v okviru teh pravil in po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Ena temeljnih ekonomskih značilnosti organiziranja vsakega sklada po tem principu je, da se pravice članov določijo vnaprej in so odvisne od zbranih prispevkov (v danem primeru to določa 5. člen pravil). Natančneje so te pravice določene v pravilih sklada (pogoji za priznanje skladove pokojnine in odmera, členi 26 do 36 pogojev). Gre torej za specifičen način organiziranja zavarovanja, in zato govorimo o vzajemnem in ne o premijskem zavarovanju. Tako prispevki kot pokojnine so denarne terjatve in zato zanje velja načelo denarnega nominalizma (394. člen ZOR).
I. Med pravdnima strankama je bilo sporno, za katero nepremoženjsko škodo je bila v poravnavi dogovorjena "odškodnina zaradi pretrpljenih telesnih bolečin", zato je sodišče v dokaznem postopku ugotavljalo pravo voljo strank citirane poravnave in ni le razlagalo same poravnave. Za tak način ugotavljanja odločilnih dejstev je imelo materialnopravno podlago v določbi 2. odst. 99. člena ZOR. Kadar sodišče v skladu z materialnim pravom ugotovi pravo pogodbeno voljo strank, ki je izražena v sporni pogodbeni določbi, na podlagi določenih dokazov (v danem primeru korespondence med strankama obravnavane poravnave pred njeno sklenitvijo in izpovedi zaslišane priče) - ne gre za razlago pismene pogodbe (ki je podvržena revizijskemu preskusu), ampak gre za dejansko ugotovitev (o pravi pogodbeni volji pogodbenih strank), ki ni podvržena revizijskemu preskusu (3. odst. 385. člena ZPP).
II. Ob jasni razmejitvi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki je bila pri tožniku podana že pred škodnim dogodkom - kot posledica bolezenskih sprememb, ob invalidski upokojitvi s strani invalidske komisije ocenjenih kot 30% vzrok za invalidsko upokojitev - od tistega zmanjšanja, ki je posledica škodnega dogodka, je imelo sodišče druge stopnje materialnopravno pravilno dejansko podlago za odmero pravične denarne odškodnine (po 200. in 203. členu ZOR) za to obliko nepremoženjske škode z upoštevanjem izhodišča polne odškodninske odgovornosti prve tožene stranke za vse (in obenem le za tisto) zmanjšanje tožnikove življenjske aktivnosti, ki je posledica škodnega dogodka in zaradi katerega trpi tožnik duševne bolečine ter jih bo trpel tudi v prihodnje.