razmerje med življenjskim zavarovanjem in dodatnim nezgodnim zavarovanjem - smrt zaradi nezgode - plačilo odškodnine
Brez pomena je revizijsko sklicevanje na določbe drugega odstavka 1. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (NE-94), ki sicer res določajo, da se s temi pogoji urejajo razmerja med zavarovalnico in skleniteljem zavarovanja tudi za primer smrti zaradi nezgode.
Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da "toženka jamči z dodatnim nezgodnim zavarovanjem le za invalidnost in dnevno odškodnino", kar z drugimi besedami pomeni, da zavarovanec v okviru nezgodnega zavarovanja ni imel zavarovanja za primer smrti zaradi nezgode. Tako podvajanje zavarovanj bi bilo tudi nelogično. Zato prvi odstavek 20. člena Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje (ŽZ 93/ATS) določa, kaj je predmet dodatnega nezgodnega zavarovanja:
popolna ali delna trajna invalidnost zaradi nezgode in prehodna nesposobnost za delo (ne pa tudi /kar je povsem logično/ smrt).
vzročna zveza - izguba zavarovalnih pravic - kasko zavarovanje - domneva o alkoholiziranosti
Takojšnja zapustitev kraja prometne nesreče in pozna obvestitev policije o nesreči, predstavljalo zavestno izmaknitev preiskavi o njegovi alkoholiziranosti.
Vinjeni zavarovanec ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode.
ZOR člen 897.ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 350, 350/2, 358, 358-1.
premoženjsko zavarovanje - meje preizkusa sodbe prve stopnje - pravilna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev pravne podlage za odločitev sodišča
Po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi sodišče druge stopnje na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti. To pomeni, da ni vezano na pravno presojo, sprejeto na prvi stopnji, vendar ob pogoju, da so v celoti upoštevane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so odločilnega pomena.
Opredelitev pravne podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka, ki je morda v posameznih elementih izostala v razlogih sodbe sodišča prve stopnje, ne predstavlja niti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, niti kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Splošni pogoji obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO 91 člen 2. Splošni pogoji prostovoljnega zavarovanja imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO plus 91 člen 1, 2, 4.
zavarovalno kritje - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prostovoljno zavarovanje imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb
Z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti je krita le tista škoda drugih oseb, za katero je odgovoren voznik oziroma imetnik zavarovanega vozila. Njegova škoda s tem zavarovanjem ni krita, in to ne glede na njegovo odgovornost.
Tožnikova škoda zaradi smrti njegove žene ni krita niti s prostovoljnim zavarovanjem voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, ker žena ob nesreči ni bila voznica zavarovanega vozila, temveč sopotnica.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (NE-93) člen 14, 14/1, 15.ZOR člen 18, 18/2, 919, 919/1, 919/2.
nezgodno zavarovanje - odgovornost zavarovalnice - plačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - izpolnitveni rok - začetek teka zamudnih obresti - cenzorski pregled oškodovanca - dokazno breme zavarovalnice - skrbnost dobrega strokovnjaka - invalidnost
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (NE-93) ne določajo kot pogoje za izplačilo odškodnine (zavarovalnine) cenzorski pregled oškodovanca. Zato se zavarovalnica ne more sklicevati na to, da začne teči rok za izplačilo zavarovalnine šele, ko je opravljen cenzorski pregled, če ne izkaže v postopku likvidacije škode in v pravdi, da dokumentacija, ki jo predloži oškodovanec z zahtevkom za plačilo zavarovalnine, ni zadostna za ugotovitev obstoja in obsega obveznosti zavarovalnice.
nezgodno zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice - pasivnost zavarovanca - sodelovanje v pretepu - škoda, nastala v pretepu - čas ugotavljanja stopnje invalidnosti
Ker je bil tožnik le pasivno prisoten poleg svojih prijateljev pred vrati stanovanja K. R., s katerim se je pogovarjal P. J., in brez razloga prejel najprej udarec v obraz ter potem še poškodbo v predelu ledvice, ni podana izključitev obveznosti zavarovalnice iz nezgodnega zavarovanja. Če bi splošni pogoji izključevali zavarovalničine obveznosti tudi za take primere, bi moralo biti to izrecno navedeno (7. točka prvega odstavka 9. člena Splošnih pogojev pa določa le, da so izključene zavarovalničine obveznosti za nezgode, ki nastanejo pri pretepu ali fizičnem obračunavanju, razen v primeru dokazane samoobrambe).
ZOR člen 902, 902/1, 913, 913/3, 942. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-88. Dopolnilni pogoji za kombinirano kolektivno zavarovanje delavcev v delovnih in drugih organizacijah za primer nezgode in smrti zaradi bolezni KOL-B-88.
Poznavajoč delo treh oseb v podjetju in ne da bi zahtevala plačilno listo ali pogodbo o delu za dve osebi, je tožena stranka sklenila zavarovalno pogodbo za nezgodno zavarovanje za tri osebe in še za otroka, zato sedaj neutemeljeno zahteva več, kot je zahtevala v času sklenitve pogodbe, torej neutemeljeno zahteva za I. S. plačilno listo ali pogodbo o delu. Če so toženi stranki ob sklenitvi pogodbe zadoščale lastne ugotovitve in niso bile potrebne navedene listine, tudi ob izpolnitvi pogodbe ne more terjati teh listin kot edinih dokazov, ampak je mogoče "delovno razmerje" izkazati tudi z drugimi dokazi.
dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - ugotovitvena odločba
Šteje se, da je določena oseba pridobila dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja, če ima na dan uveljavitve ZZavar tri leta delovne dobe pri pravni osebi ali podjetniku posamezniku, ki je imel predpisano dovoljenje za opravljanje zavarovalniške dejavnosti po prej veljavnih predpisih.
ZZavar člen 181/2, 230, 281, 286, 358. ZUS člen 25, 25/1-1, 25/1-3, 59.
dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja
Namen določbe 258. člena ZZavar je v tem, naj imajo izjemoma brez posebnega dovoljenja, ki ga sicer zahteva 230. člen, pravico opravljati posle zavarovalnega zastopanja tudi osebe, ki so se za to usposobile z dotedanjim delom. Vendar je treba izjeme razlagti omejujoče. Namen določbe 230. člena je, da se v interesu zavarovancev in v javnem interesu zagotavlja varno in zakonito poslovanje organizacij, ki opravljajo dejavnosti zavarovalnega zastopanja in posredovanja. Določbe 358. člena ni mogoče razlagati tako, da bi bil namen določbe, ki postavlja pravilo (230. člen) izjalovljen oziroma ogrožen. Zato je kot triletno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja mogoče šteti le takšno opravljanje teh poslov, ki je potekalo v skladu z vsakokratnimi predpisi.
ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95 člen 3, 3/1-3, 3/3.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba kritnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza
Izguba pravic iz zavarovalne pogodbe zaradi vožnje pod vplivom alkohola je dogovorjena zaradi kršitve pogodbenih določb in določb zavarovalnih pogojev. Določba o ekskulpaciji vinjenega voznika je izjema od splošnega pravila o izgubi pravic. Zato se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da zavarovanec kljub obstoječi domnevi o alkoholiziranosti ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode.
vzročna zveza - negmotna škoda - pravica do povračila škode - izguba zavarovalnih pravic - vmesna sodba - nezgodno zavarovanje - vožnja brez vozniškega dovoljenja za določeno kategorijo vozila - splošni pogoji zavarovalne pogodbe
Zavarovanec nezgodnega zavarovanja ni izgubil zavarovalnih pravic iz naslova nepremoženjske škode, čeprav se je poškodoval pri vožnji s traktorjem, ko ni razpolagal z vozniškim dovoljenjem za to vrsto vozila. Ugotovljeno je namreč, da ni šlo za neobvladanje vozila v vzročni zvezi z obvladanjem tehnike upravljanja z vozilom, ki ga potrjuje veljavno vozniško dovoljenje za traktor.
Splošni zavarovalni pogoji AO-plus-97 člen 1, 2.ZOR člen 177, 177/1, 264, 265, 920.ZOZP člen 15.
osebno zavarovanje - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - življenjsko zavarovanje - obvezno in prostovoljno zavarovanje - povrnitev škode zaradi telesnih poškodb voznika - škoda, ki izvira iz prometne nesreče - zavarovanje AO-plus
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti je posebna oblika zavarovanja, ki temelji na obveznosti iz 15. člena ZOZP, ki določa, da mora lastnik motornega ali priklopnega vozila skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari. Gre torej za posebno obliko zavarovanja, ki zaradi razlogov socialnosti odstopa od temeljnega načela, da je zavarovanje v našem pravu prostovoljno; čeprav tudi to zavarovanje temelji na zavarovalni pogodbi, ki jo mora skleniti lastnik vozila za v zakonu določene nevarnosti. Zavarovati mora svojo odgovornost v zvezi z uporabo vozila, kajti če škoda ne izvira iz uporabe vozila, potem ni odgovoren. Prvi odstavek 177. člena ZOR namreč omogoča oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je izven stvari in njenega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Je pa treba dodati, da zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije škodo, ki nastane tretjim osebam in da se po načelih odškodninskega prava upošteva morebitna odgovornost ali soodgovornost take osebe (177. člen ZOR).
Drugače je pri zavarovanju AO-plus-97, ki je prostovoljno življenjsko zavarovanje in varuje voznika tudi v primeru malomarnosti (kar je v skladu z 264., 265. in 920. členom ZOR). Toda zavarovanje je v 1. členu Splošnih pogojev AO-plus-97 omejeno na pravno priznano škodo, ki jo utrpi zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči. Taka omejitev ni v nasprotju z namenom zavarovanja.
Ker je sodišče spričo trditev in dokaznih predlogov tožnika izbralo za ugotovitev zavarovalne vsote metodo valorizacije, je pravilno vzelo kot izhodišče zavarovalno vsoto, ki je veljala ob nastanku škode, se pravi v letu 1983, na podlagi takratnih predpisov, navedenih v prvostopenjski sodbi.
Pri ugotovljenem nezgodnem zavarovanju je predmet zavarovanja nezgoda, kakor jo opredeljujejo splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-93. Za nezgodo se po teh pogojih ne štejejo medvretenčna kila, vse vrste lumbalgij, diskopatij in podobnega. Ker torej ne gre za nezgodo, ni obveznosti tožene zavarovalnice.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nastanek zavarovalnega primera - raba (obratovanje) motornega vozila - pojem motornega vozila v uporabi - razkladanje tovornjaka
V obravnavani zadevi je bilo razkladanje tovora z zavarovanega motornega vozila v zvezi z uporabo tega vozila in ker je tožnik kot voznik zavarovanega tovornjaka pri tem sodeloval, je njegova nepremoženjska škoda krita s pogoji dodatnega AO plus zavarovanja glede na konkretno ugotovljene okoliščine je treba opisana razkladalna dejanja uvrstiti v isto kategorijo dejanj kot nakladalna dejanja, kot vstopanje in izstopanje iz vozila, kot odpiranje in zapiranje vrat motornega vozila, torej v dejanja, ki pomenijo uporabo motornega vozila oziroma so v zvezi z njegovo uporabo.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 195, 195/1, 200, 201, 201/1, 201/3, 203, 414, 941.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda - povrnitev gmotne in negmotne škode - enotna odškodnina - posebno težka invalidnost - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - stroški v zvezi z zdravljenjem - tuja pomoč - osebe, ki imajo v primeru težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - zastaranje - zmanjšanje odškodnine - zavarovalna vsota - valorizacija - metode valorizacije zavarovalne vsote
Eden od kumulativno zahtevanih pogojev za uporabo prvega odstavka 191. člena ZOR je tudi, da škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti. Tega drugi toženec, verjetno zaradi ugotovljene kršitve cestno-prometnega pravila in razlogov kazenske sodbe, da je kaznivo dejanje storil z zavestno malomarnostjo, sploh ni zatrjeval.
Pri tožniku gre za izjemen primer z zelo hudimi in dolgotrajnimi duševnimi bolečinami zaradi več oblik nepremoženjske škode, ki se med seboj prepletajo in katerih posledice se manifestirajo na številnih ravneh njegove osebnosti. Prej nadpovprečno intelektualno in telesno sposoben mlad človek je sedaj le na meji med nizkim povprečjem in podpovprečjem, njegove telesne sposobnosti so izrazito slabe, vsega tega pa se zelo dobro zaveda. Druga tožnica zaradi sinove osebnostne in telesne spremenjenosti trpi hude duševne bolečine, saj je njen sin trajni invalid, in ni sposoben samostojnega življenja brez ustreznega nadzora in ki zapada v depresivna razpoloženja.
V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da se za škodne primere, do katerih je prišlo v času po osamosvojitvi do izdaje prvega odloka, ustrezno upošteva minimalna zavarovalna vsota iz tega odloka.
Ob odsotnosti dogovora pravdnih strank o metodi valorizacije zavarovalne vsote je pritožbeno sodišče lahko izbralo tudi v sodni praksi sprejeto metodo z upoštevanjem povprečne neto plače in pri tem uporabilo znane in objavljene podatke o povprečnih neto plačah v določenih obdobjih.
zavarovalna pogodba - obveznosti zavarovalnice - plačilo zavarovalne vsote - sklenitev zavarovalne pogodbe - plačilo premije - nastanek škodnega primera pred plačilom premije
Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico. Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi zavarovalne pogodbe, pa z njeno sklenitvijo še ne nastane obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino tudi za škodni primer, ki je nastal pred plačilom premije (prvega obroka).
Splošni pogoji Zavarovalnice Triglav za zavarovanje avtomobilskega kaska AK 92/XI, člen 10, 10/1-2d, 10/2-3, 24, 24/1-3, 24/2. ZTVCP člen 209. ZOR člen 142, 902, 902/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - povrnitev zavarovalnine - kasko zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti voznika - pogodbeno pravo
Če ima voznik kasko zavarovanega vozila po prometni nesreči možnost obvestiti policijo o njej, pa tega ne stori, pomeni, da se je s tem izmaknil možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti.
avtomobilsko zavarovanje - obvezno zavarovanje v prometu - pojem tujega vozila - vozilo registrirano v SFRJ - odškodninska odgovornost - pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega biroja - osamosvojitev RS
Slovenski zavarovalni biro ni pasivno legitimiran za povrnitev škode oškodovancu, ki mu je nastala v prometni nezgodi s strani motornega vozila, ki je bilo v času škodnega dogodka leta 1973 registrirano in zavarovano v eni od republik tedanje skupne države SFRJ.