zavarovalna pogodba - požar na plovilu - izračun zavarovalnine - totalna škoda - delna škoda
Sodišči prve in druge stopnje nista zmotno uporabili materialnega prava, ker nista upoštevali prvega odstavka 706. člena PZ, saj ni bilo ugotovljeno, da bi stroški za popravilo poškodovane motorne jahte presegali njeno dogovorjeno oziroma dejansko vrednost.
nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izguba splošne delovne sposobnosti - prenehanje zavarovalnega razmerja - nova škoda - stopnja invalidnosti - časovne meje
Pogodbeni stranki sta s pogodbo o nezgodnem zavarovanju časovno omejili rok, v katerem upravičenec še lahko uveljavlja izgubo splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode. Ker splošni pogoji kot skrajno časovno točko za presojo invalidnosti določajo rok treh let po nezgodi, zavarovanec pa je oba izpaha v letu 2003 utrpel po tem roku, tožbeni zahtevek ni utemeljen.
življenjsko zavarovanje - ničnost zavarovalne pogodbe - čas nastanka zavarovalnega primera - neresničnost prijave - nepopolnost prijave - zamolčanje pomembnih dejstev ob sklenitvi pogodbe
Presoja toženkine (ne)upravičenosti odkloniti izplačilo zavarovalne vsote, ki sta jo sodišči prve in druge stopnje opravili le znotraj okvira določb 908. in 909. člena ZOR, je pomanjkljiva, saj izhaja iz podmene o neoporečnosti zavarovalnega primera - torej smrti pravne prednice tožnikov kot za obe pogodbeni stranki ob sklenitvi življenjskega zavarovanja negotovega dogodka v pomenu določbe prvega dostavka 898. člena ZOR. Ko je ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalni primer že nastal, oziroma če je ob sklenitvi že bil v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal, je namreč po določbi drugega odstavka 898. člena istega zakona zavarovalna pogodba nična.
Niti prvi odstavek 939. člena ZOR niti kakšna druga določba ne določa, da bi se terjatev po prehodu na zavarovalnico kakorkoli spremenila, kar pomeni, da terjatev preide z vsemi lastnostmi, kot jih je imela v trenutku prehoda. To velja tudi za morebitno zastaranje terjatve. Vsakršen dvom o začetku teka zastaralnega roka odpravlja šesti odstavek 380. člena ZOR. Določba jasno pove, da začne teči zastaranje terjatve, ki jo pridobi zavarovalnica od zavarovanca zoper tretjega, takrat, ko začne teči proti tretjemu zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v enakem roku.
Z izplačilom odškodnine iz zavarovanja so prešle do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo (prvi odstavek 939. člena ZOR).
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - povrnitev izplačane odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - terjatev zavarovalnice - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe
Revizija nima prav, da se zastaranje z vložitvijo pavšalne tožbe (t.j. tožbe, v kateri tožnica ni dokazovala, kdaj je prejela zahtevek in kdaj izplačala odškodnino, izplačilo odškodnin za materialno in nematerialno škodo pa ni specificirala) ne pretrga. ZOR v 388. členu jasno določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, pri čemer pretrganje zastaranja ne pogojuje z vložitvijo obrazložene tožbe.
navajanje novih dejstev in ponujanje novih dokazov - prekluzija - razlogi za zamudo - obstoj zavarovalne pogodbe in splošnih pogojev
Tožničina trditev in dokazni predlog iz vloge s 3. 7. 2003 nista upoštevna iz dveh razlogov: ker v času do vključno prvega naroka za glavno obravnavo ni bila dovolj skrbna pri zbiranju procesnega gradiva in ker v poznejši vlogi ni niti skušala opravičiti razloga za svojo zamudo.
Sodišče ne more uporabiti pogodbenih določb, če zanje ne ve, ker mu niso bile niti zatrjevane. Zatrjevanje obstoja pogodbe in njene vsebine, v katero sodijo tudi splošni pogoji zavarovanja, je zato dejanska trditev, ki jo mora stranka uveljavljati in dokazati.
zavarovalno zastopanje - samostojno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor - pripravniki - obvestilo zavarovalnice
Zavarovalni zastopniki, ki še nimajo dovoljenja Agencije, in se usposabljajo, lahko sodelujejo pri sklepanju zavarovalnih poslov le ob prisotnosti zavarovalnega zastopnika, ki ima dovoljenje Agencije. Pogoj za njihovo sodelovanje pa je, da je zavarovalec seznanjen s statusom obeh prisotnih zavarovalnih zastopnikov. Taki zavarovalni zastopniki ne morejo skleniti zavarovalne pogodbe.
ZZavar člen 73/4, 73/8, 76, 317.ZZVZZ člen 62/1, 62/2-6. ZUS člen 25/3, 64/3.
odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja - dvig premije za dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj - začetek postopka o odvzemu dovoljenja - hujša kršitev pravil aktuarske stroke
Če ni na voljo dovolj zanesljivih podatkov o dejanskem porastu "medicinske inflacije" za relevantno obdobje, potem tožnica, upoštevajoč splošne pogoje, ne sme potrditi dviga cen premij, če je na voljo več posrednih metod za njihovo ugotovitev, mora izčrpati vse možnosti za pridobitev najzanesljivejših podatkov. Tožničina navedba, da je izbira metode izračuna, izbira predpostavk v računu, in izbira varnostnega pasu stvar aktuarjeve presoje, je sprejemljiva le tedaj, če zadeva prognozo bodočih dogodkov in je v skladu s pravili aktuarske stroke.
zavarovalno zastopanje - samostojno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor - pripravniki - obvestilo zavarovalcem
Zavarovalni zastopniki, ki še nimajo dovoljenja Agencije in se usposabljajo ("pripravniki"), sicer lahko sodelujejo pri opravilih zavarovalnega zastopanja, vendar le ob navzočnosti zavarovalnega zastopnika, ki ima dovoljenje Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, s tem, da mora biti zavarovalec seznanjen s statusom obeh zavarovalnih zastopnikov. V nobenem primeru pa takšni zavarovalni zastopniki ne morejo skleniti zavarovalne pogodbe.
Ker so zavarovalci večinoma prava nevešče stranke, ni pričakovati, da si bodo pozorno ogledovali obvestila, ki jim jih ponujajo zavarovalni zastopniki. Zato obstaja eno samo obvestilo, tisto, ki zavarovalcem sporoča, da se pogovarjajo (dogovarjajo, pogajajo) z zavarovalnim zastopnikom, ki ima dovoljenje Agencija za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.
Sankcija za opustitev sodelovalne dolžnosti zavarovalnice bi bila v tem, da bi bila kljub temu, da je že potekel rok za plačilo premije, dolžna izplačati zavarovalnino v primeru nastanka zavarovalnega primera. Ne glede na obvestilo pa obveznost zavarovalnice plačati zavarovalnino velja le do izteka enega leta od zapadlosti premije. Po izteku tega roka zavarovalna pogodba neha veljati v vsakem primeru po samem zakonu.
Zavarovanje po pogojih AO plus zavarovanja je prostovoljno zavarovanje, zato se zavarovalna vsota, za katero je zavarovanje dogovorjeno, valorizira le, če je tako dogovorjeno.
Splošni pogoji za zavarovanje imetnika in voznika vozila za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus 95 člen 1, 1/1, 6. ZTLR člen 34.ZOR člen 771.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-plus - prenehanje zavarovalnega razmerja - izročitev motornega vozila - prevzem vozila zaradi komisijske prodaje
Prenehanje veljavnosti AO-plus zavarovanja lahko povzroči le kvalitativno takšna (stvarnopravna) izročitev motornega vozila, ki meri na prenos lastninske pravice na premični stvari - motornem vozilu. Za takšen primer pri prevzemu avta zaradi komisijske prodaje s strani komisionarja ni šlo.
življenjsko zavarovanje - preklic določila o določitvi upravičenca do zavarovalnine
Tožnica ni postavila trditve, da jo je promisar kdajkoli obvestil o tem, da jo je določil za upravičenko. Iz njenih tožbenih trditev celo izhaja, da jo je o tem obvestila zavarovalnica šele po promisarjevi smrti. Ob takšnem stanju stvari je lahko promisar veljavno preklical določilo o koristi tožnice in določil za beneficiarja prvo toženko.
zavarovalna pogodba - nastop zavarovalnega primera - plačilo zavarovalnine - nastanek škode
Dolžnost zavarovalnice izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto nastopi, če nastane zavarovalni primer (prvi odstavek 919. člena ZOR). Vendar pa nastanek vsake škode ne pomeni tudi nastanka zavarovalnega primera.
Ker je bila vrednost zavarovane stvari - ukradenega avtomobila ugotovljena na dan cenitve in s tem zagotovljena ohranitev realne vrednosti zavarovalnine do tega dne, bi priznavanje celotnega zneska zamudnih obresti od postavitve zahtevka dalje pomenilo podvajanje valorizacije. Ureditev zamudnih obresti po ZPOMZO, ki loči prave zamudne in valorizacijske obresti, omogoča, da se tožeči stranki od postavitve obrestnega zahtevka do 27. 6. 2003 prisodijo zamudne obresti kot čiste zamudne obresti brez valorizacijskih obresti po temeljni obrestni meri. 28. 6. 2003 je začel veljati ZPOMZO, ki je opustil ločevanje med pravimi realnimi zamudnimi obrestmi in valorizacijskimi obrestmi, zato tožeči stranki od 28. 6. 2003 pripadajo zamudne obresti v višini, ki jih predpisuje ZPOMZO-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001285
ZPP člen 4, 281, 285, 286, 286/4, 310, 310/2, 314, 314/3, 339, 339/2-14, 360, 377.OZ člen 376, 1060.ZOR člen 278, 278/2.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - tek zamudnih obresti - zavarovalnina - odškodnina zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti v razlogih sodbe - pogoji za izdajo delne sodbe
Pri odločanju o tem, ali bo izdalo delno sodbo, sodišče ni vezano na predloge in dogovore pravdnih strank. Vodilo je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka in s tem v zvezi velikost (dela) zahtevka, ki je zrel za končno odločbo. Takoj ko so vsi zahtevki zreli za končno odločbo, kot je to v obravnavanem primeru (pravilno) presodilo sodišče prve stopnje, pa ni več razloga za izdajanje delne sodbe.
Sodišče mora poskrbeti zato, da se sporni predmet vsestransko razišče. Ko je to storjeno (lahko tudi samo na podlagi trditev in dokaznih predlogov strank), nadaljnja aktivnost sodišča ni potrebna.
Ker je tožeča stranka zahtevala odškodnino zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska, bi morala trditi (in dokazati), da ji je z zamudo nastala škoda, ki je višja od zneska, ki ga je, oziroma bi ga imela pravico dobiti na račun zamudnih obresti od prepozno izplačane zavarovalnine.
ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti A0-95 člen 3, 3/1-a, 3/2-2.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic
V obravnavani zadevi je toženec zaradi vožnje pod vplivom alkohola kršil svojo pogodbeno obveznost iz zavarovalne pogodbe in zato izgubil svoje zavarovalne pravice, kot je to določeno v točki a) prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-95.
ZOR člen 300, 300/3, 361. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-92 člen 3, 3/3.
kršitev zavarovalne pogodbe - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - odškodninska terjatev
Toženec začetek teka zastaranja odškodninske terjatve proti njemu nepravilno povezuje z začetkom teka zastaranja odškodninske terjatve oškodovanca - svojega sopotnika proti zavarovalnici, proti kateri je oškodovanec na podlagi obveznega zavarovanja vložil direktno tožbo. Obe terjatvi se le delno prekrivata, vendar nista odvisni od enakih pogojev, ne nastaneta istočasno in sta različni tudi po višini. Pravica zavarovalnice zahtevati od odgovorne osebe plačilo (dela) izplačane odškodnine nastane le, če so izpolnjeni v zakonu ali zavarovalni pogodbi določeni pogoji, ne pa v vsakem primeru. Poleg tega njena terjatev nastane le, če in ko izplača odškodnino oškodovancu.
zavarovanje bančnega kredita - zavarovalna pogodba - subrogacija - regresni zahtevek zavarovalnice do kreditojemalca - zastaranje - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka
Ko zavarovalnica zavarovancu (banki) izplača zavarovalnino v višini nevrnjenega kredita, nanjo, do višine izplačanega zneska, po samem zakonu preidejo vse pravice banke nasproti tožencu (subrogacija), ki je nastop zavarovalnega primera povzročil s tem, da ni vrnil kredita. Za take primere pa zakon določa triletni zastaralni rok, ki začne teči takrat, ko je zavarovalnica izplačala zavarovalnino banki.