V splošnih zavarovalnih pogojih je določeno, da zavarovalnica ne jamči za odškodninske zahtevke, če zavarovanec ali pri njem zaposleno osebje povzroči strokovno napako naklepno ali z veliko malomarnostjo. Ta določba ni v skladu z 944. členom OZ, ki izključuje odgovornost zavarovalnice pri nameri in prevari, ne pa tudi kadar je podana lažja oblika krivde - malomarnost.
Za začetek trimesečnega roka za razveljavitev zavarovalne pogodbe iz tretjega odstavka 932. člena OZ je treba šteti trenutek, ko je zavarovalnica kot profesionalna oseba v zavarovalnem razmerju izvedela za okoliščine, ki kažejo na to, da je zavarovanec ob sklepanju pogodbe kršil svojo prijavno dolžnost, četudi v tem trenutku z gotovostjo še ne ve, ali je bilo v resnici tako. Preverjanju njenega suma o zamolčanju podatkov pa je namenjen trimesečni rok, ki je dovolj dolg, da se zavarovalnica lahko prepriča o kršitvi in tudi ustrezno ukrepa.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je v konkretnem primeru trimesečni rok začel teči dne 21.7.2010, ko je tožnica izvedela za bolezen toženca. Ker v roku treh mesecev ni ustrezno preverila podatkov in se prepričala, ali je bolezen obstajala že v trenutku sklepanja pogodb, kar bi utemeljevalo razveljavitev pogodbe, je pravilna odločitev, da je na podlagi 932. člena v povezavi z 935. členom OZ izgubila pravico zahtevati razveljavitev pogodbe.
Materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost njenih pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka.
Pri fizičnih osebah je ne samo možno, ampak je povsem običajno, da je lahko hkrati poslovno nesposobna in da ji je postavljen zakoniti zastopnik. Osebam, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, center za socialno delo postavi skrbnika. Te osebe so še naprej poslovno nesposobne. Drugače je pa pri pravnih osebah. Če ima zakonitega zastopnika, ne more biti poslovno nesposobna. Svojo poslovno sposobnost črpa iz sposobnosti svojih organov. Čim jih ima, je tudi že poslovno sposobna. Zato je pravilno takšno tolmačenje določbe drugega odstavka 362. člena OZ, da je imel zakonodajalec z njo v mislih le fizične osebe.
Višje sodišče na pritožbene navedbe v delu, ki se nanašajo na odškodninski zahtevek ni odgovorilo, zato revident utemeljeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik je zaradi poškodbe gležnja postal invalid že v letu 2004 in zatrditev sklepa pa na stopnjo invalidnosti ni vplivala. Vprašanje je, ali gre za posledico (hibo), ki jo tudi tabeli invalidnosti, ki sta sestavni del relevantnih splošnih zavarovalnih pogojev, opredeljujejo kot invalidnost. Po teh tabelah je taka posledica ankiloza skočnega sklepa (in ne tudi stanje, ki jo indicira), ki pa je bila nesporno opravljena po izteku roka za ugotavljanje invalidnosti. Skladno s pogodbo torej pred tem invalidnosti, ki bi zavarovalnico zavezovala k plačilu invalidnine, ni bilo.