tožba za plačilo odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - posttravmatska stresna motnja - pravni standard pravične denarne odškodnine - načelo individualizacija višine odškodnine - zlom - kolesarska nesreča - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnica si v pritožbi tudi neutemeljeno prizadeva, da se psihične težave, kot je posttravmatska stresna motnja, upošteva pri nepremoženjski škodi zaradi strahu, saj se je ta skupaj z drugimi psihičnimi težavami izrazila na področju življenjske aktivnosti kot njena omejitev.
V primeru, ko stranka zaradi iste dokazne teme po izdelanem pisnem izvedenskem mnenju predlaga zaslišanje izvedenca, ne gre za nov dokazni predlog, kot je očitno zmotno zaključilo in štelo sodišče prve stopnje, ampak gre za sestavni del dokazovanja z izvedencem, torej za enoten dokaz, kar je tudi ustaljeno stališče sodne prakse.
motenje posesti - zamudni sklep - analogna uporaba določil o zamudni sodbi - prepozen odgovor na tožbo - nepodaljšljiv rok - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Zamudnega sklepa ni mogoče izpodbijati zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato so neupoštevne vse pritožbene navedbe in dokazi, s katerimi toženka izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (to so vse navedbe in dokazi, s katerimi utemeljuje, da ni prišlo do motenja posesti). V primeru, da toženka na tožbo ne odgovori oziroma ne odgovori pravočasno (roka za odgovor na tožbo pa ni mogoče podaljšati, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), se štejejo navedbe v tožbi za resnične, zato sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovi zgolj na podlagi navedb tožnikov. Ker je bil izdan zamudni sklep, toženka dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne more izpodbijati, iz njih pa izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka na ugotovitev motenja posesti in vzpostavitev prejšnjega stanja.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Tožeča stranka je vložila pritožbo s ciljem, da se ugotovi prekinitev postopka z dnem 18. 1. 2023 namesto z 9. 2. 2023, ta cilj pa je bil z izdajo popravnega sklepa že dosežen. S pritožbo torej tožeča stranka ne more več zase doseči ugodnejše rešitve in si izboljšati pravnega položaja. Tožnica tako nima pravnega interesa za pritožbo. Pritožba je zato nedovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00071607
OZ člen 197. ZFPPIPP člen 24.
stečajni dolžnik - stečaj pravne osebe - uvedba stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena pogodba - posodobljen seznam terjatev - pobotanje terjatev v stečajnem postopku - nedenarna terjatev upnika - aktivna legitimacija - investitor - neupravičena obogatitev - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - plačilo dela - dokončanje posla - obogatitveni zahtevek - ugovor zastaranja - sodba presenečenja - nedopustna pritožbena novota
Odločilno je, da je v trenutku uvedbe stečajnega postopka tožena stranka svojo pogodbo že izpolnila v celoti, tako da pogodba ni bila vzajemno neizpolnjena pogodba.
Na seznamu ni terjatve, ki jo sedaj zahteva tožeča stranka, saj je bilo nesporno, da tožena stranka v stečajnem postopku ni zahtevala nobenih sprememb nedenarnih obveznosti v denarno in ni tega priglasila v stečajnem postopku. Zato ne more biti govora o pobotanju v stečajnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00070862
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 451, 452. OZ člen 619. ZDR-1 člen 62, 62/2. ZDSS-1 člen 5. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 63.
gospodarski spor majhne vrednosti - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - sedež tožene stranke - ugovor stvarne pristojnosti - nepravočasen ugovor - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - pravna narava pogodbe - podjemna pogodba (pogodba o delu) - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - prekluzija navajanja dejstev - neupoštevanje prepoznih navedb - druga pripravljalna vloga tožene stranke - neizvedba dokazov
Za sojenje v konkretni zadevi je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena v zvezi s 63. členom Uredbe št. 1215/2012, saj ima toženka sedež v Republiki Sloveniji.
Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred njeno vročitvijo toženki. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na toženkin ugovor v odgovoru na tožbo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZPP).
Stranke v sporih majhne vrednosti v svoji drugi pripravljalni vlogi ne smejo navajati novih dejstev in dokazov, razen če je to nujno zaradi novih dejstev, ki jih je v svoji predhodni vlogi podala nasprotna stranka (451. in 452. člen ZPP)
delni uspeh v pravdi - potrebni stroški - povračilo pravdnih stroškov
V spornih vlogah je tožeča stranka, poleg delnega umika tožbe v slednji, navajala svoje materialnopravne razloge zakaj je utemeljen tožbeni zahtevek za tedaj še sporne zakonske zamudne obresti. V trenutku oddaje vlog tožeče stranke še ni bila znana odločitev Vrhovnega sodišča RS, saj revizija še ni bila vložena. Zato sta bili v trenutku oddaje vlogi tožeče stranke potrebni in posledično stroški potrebni za pravdo.
Če bi sodišče sledilo toženi stranki in tožeči stranki ne bi upoštevalo potrebnih stroškov za obe sporni vlogi, bi to pomenilo, da bi dvakrat upoštevalo njen delni neuspeh, prvič za obe vlogi in drugič glede na končni rezultat.
ZIZ člen 9, 176, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - nesuspenzivno pravno sredstvo - ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - odlog izvršbe - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - metoda primerljivih prodaj - internetni oglasi - nedovoljene pritožbene novote
Vložen predlog za odlog in ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ne predstavljata ovire, ki bi preprečevala ugotavljanje vrednosti nepremičnine in izdajo izpodbijanega sklepa. Po 176. členu ZIZ se namreč vrednost nepremičnine lahko ugotovi še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, prav tako je po 9. členu ZIZ ugovor nesuspenzivno pravno sredstvo, ki ne zadrži izvršbe. Neposrednih učinkov na izvršbo tudi nima sam predlog za odlog izvršbe, temveč šele morebitni sklep, s katerim je predlogu ugodeno.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izvedenka za organizacijo ogleda storila več od pričakovane skrbnosti, ogled je poskusila opraviti dvakrat, ob tem pa pooblaščenka dolžnika poštnih pošiljk ni prevzemala in se ni javljala na telefon, neodziven je bil tudi dolžnik, ki ogleda ni omogočil.
Notranji ogled nepremičnin ni bil opravljen iz razlogov na strani dolžnika. Notranji ogled niti ni nujno potreben in cenilec ob onemogočitvi le-tega cenitev lahko vseeno strokovno opravi, če ima na razpolago dovolj ostalih kvalitetnih podatkov o površinah, stanju in opremljenosti objekta ter celotne nepremičnine.
Pri navedbah dolžnika o zatrjevano višjih oglaševanih cenah stanovanj gre za oglase, ki ne potrjujejo dejanske vrednosti oglaševanih nepremičnin, temveč le želeno vrednost, medtem ko je cenilka upoštevala cene dejansko realiziranih prodaj.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča razlog za zamudo z dokončanjem študijskih obveznosti ni bil v višji sili in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
Po določbi drugega odstavka 731. člena OZ je pravna posledica dejstva, da je shranjevalec (prva toženka) samovoljno spremenil dogovorjeni kraj hrambe, namreč le v tem, da odgovarja tudi za naključno uničenje ali naključno poškodbo shranjene stvari.
Prva toženka v pritožbi ne uveljavlja, da bi v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila, da je bila neizpolnitev njenih pogodbenih obveznosti posledica naključnega uničenja ali poškodbe predmeta hrambe in da zato obveznosti ne more izpolniti (določbe 116. člena OZ in 329. člena OZ). Samo ob takšnih trditvah, ki bi jih prva toženka morala tudi dokazati, bi bila lahko za utemeljenost postavljenega zahtevka nadalje pomembna okoliščina, ali je prva toženka samovoljno spremenila kraj hrambe ali ne, kar pa bi morala dokazati tožnika.
Po vsebini navedene vloge ni šteti kot predlog za omejitev izvršbe, saj kot izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, dolžnik v vlogi ni podal nobenih dejstev niti dokazov, da bo izvršba s preostalimi izvršilnimi sredstvi uspešna, ampak je zgolj nasprotoval opravi izvršbe na premičnine.
S pritožbeno trditvijo, da pritožnica in dolžnik nista niti mogla imeti vedenja o mogočem oškodovanju, ker v času sklenitve darilne pogodbe ni obstajala nobena domnevna terjatev (niti na podlagi pravil o odgovornosti poslovodij po 263. členu ZGD-1 niti na podlagi koncernskih pravil po členu 545 istega zakona), pritožnica zato ob pravilnem materialnopravnem zaključku sodišča o tem, da se pri neodplačnem razpolaganju subjektivni izpodbojni pogoj izkazuje že s samim obstojem neodplačnega pravnega dejanja glede na neizpodbojno domnevo o takšnem vedenju dolžnika, ne more uspeti izpodbiti zaključka o dolžnikovi vednosti možnega oškodovanja upnikov. Za tretjega (to je za toženko) se takšno vedenje niti ne zahteva, in izpodbijana sodba na takšnem zaključku niti ne temelji.
postopek za delitev solastnih nepremičnin - civilna delitev solastne stvari - delitev solastne stvari v nepravdnem postopku - sodna delitev solastne stvari - smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - primerna uporaba določb ZIZ
Ni bil vložen predlog za nadaljevanje postopka po pravilih 2. oddelka 12. poglavja ZNP-1, je bil pa vložen predlog, da se opravi delitev po drugem odstavku 158. člena ZNP-1. Tako so izpolnjeni pogoji za delitev po drugem odstavku 158. člena ZNP-1, kar pomeni, da se bo delitev opravila po ZNP-1 in ne (direktno) po določbah ZIZ.
Za postopek civilne razdelitve solastnih nepremičnin po oceni pritožbenega sodišča ne morejo biti uporabne vse določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ampak le tiste, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev (solastnikov) v odnosu do solastne stvari.
neizvedba dokazov - zaslišanje strank - vrnitev v prejšnje stanje - organiziranje dela - pravna oseba
Tožeča stranka utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni navedlo konkretnih razlogov za neizvedbo predlaganega dokaza z zaslišanjem njenega zakonitega zastopnika in priče bivšega prokurista, da ne zadostuje splošna opredelitev zavrnitve dokaza in da jih sodišče prve stopnje ni obrazloženo zavrnilo.
V konkretni zadevi je izrazito izkazana ponovitvena nevarnost obdolženca že s tem, ko je po izvršitvi kaznivega dejanja umora, pri izvrševanju kaznivega dejanja izsiljevanja na škodo C. C., tudi slednjemu grozil z ubojem njega in njegovih družinskih članov. Že to so same po sebi zadosti posebne okoliščine, ki kažejo na konkretno in realno verjetnost, da bi obdolženec na prostosti kaznivo dejanje umora tudi ponovil, saj je iz načina izvršitve kaznivega dejanja umora mogoče utemeljeno sklepati, da ne zmore dovolj lastne kritičnosti in samokontrole, ki bi ga odvrnila od izvršitve kaznivega dejanja umora.
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 285a, 285c, 285č, 330, 370, 370/2.
priznanje krivde - priznanje obtoženca na glavni obravnavi - pogoji za sprejem priznanja krivde - pravni pouk obdolžencu - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
330. člen ZKP določa, da če obdolženec med glavno obravnavo prizna krivdo po obtožbi in se nato to priznanje sprejme, sodišče glavno obravnavo nadaljuje ob smiselni uporabi določb 285.c in 285.č členu tega zakona. Obdolženec je bil na naroku deležen vseh pravnih poukov, ko pa je nato med glavno obravnavo, po izvedbi večine dokazov, krivdo priznal, pa ga sodišče ni bilo dolžno poučiti po 285.a členu ZKP, saj postopek ni bil v fazi predobravnavnega naroka.
ugotovitev obsega zapuščine - dokazno breme - vračunanje daril v dedni delež zakonitega dediča - cenitev vrednosti nepremičnine - povečanje dednega deleža - nedovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Pritožnica opozarja, da naj bi obstajala še neka druga denarna sredstva in zavarovanja, ki pa jih ne opredeli, zato te pritožbene trditve ni mogoče preveriti. Seveda je trditveno in dokazno breme za zatrjevan obstoj sredstev, ki naj bi bila del zapuščine, na strani tistega, ki obstoj teh sredstev zatrjuje, ne pa na strani ostalih dedičev, kot predlaga pritožba.
Pritožbi govori tudi o pravici uveljavljati povečanje dednega deleža v skladu z drugim in tretjim odstavkom 13. člena ZD. Kot je razvidno iz spisa, pritožnica te pravice pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala, uveljavljanje v pritožbi pa je prepozno in ga zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Pravilna je dokazna ocena in presoja sodišča prve stopnje, da soglasja volj za sklenitev podjemne pogodbe za izdelavo in predelavo kletnih vrat ter izdelavo slepih podbojev ni bilo. Pritožbeno sodišče verjame, da sta se stranki dogovarjali za različne projekte, vključno z vrati v kletnih prostorih, a ni izkazano, da bi se za ta posel tudi dogovorili. Ker tožnica ni dokazala, da sta s toženko sploh sklenili pogodbo za izdelavo in vgradnjo kletnih vrat, je za odločitev v zadevi nepomembno vprašanje, ali ji je toženka vgradnjo vrat onemogočila ali ne ter kolikšen del cene bi morala poravnati že pred samo vgradnjo. Obveznost plačila ni nastala že zato, ker pogodba, na kateri bi temeljila, ni bila sklenjena. Enako velja glede zahtevanega plačila za slepe podboje.
ničnost oporoke - lastnoročni podpis - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - dedna nevrednost - celovita dokazna ocena - pristnost oporoke
Za odločitev, da oporoka ni pristna, je bila ključna ugotovitev, da je pokojni ni podpisal. Ta ugotovitev temelji na mnenju izvedenca, ki ga pritožba neutemeljeno napada.
vrnitev v prejšnje stanje - javna listina - fikcija vročitve - zavrženje predloga - prepozen predlog - objektivni rok
Tožena stranka samo s predlaganim dokazom lastnega zaslišanja, s katerim bi lahko potrdila svoje trditve o nepuščenem obvestilu o prispeli pošiljki v hišnem predalčniku, zakonske domneve o resničnosti takšnih dejstev iz vročilnice ne more ovreči. Če bi že samo dokaz z zaslišanjem stranke, s katerim ta dokazuje zatrjevanja o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, lahko izpodbila takšno zakonsko domnevo, bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil.
Glede na prejeto obvestilo bi tožena stranka ob razumni skrbnosti in odsotnosti sodne pošiljke po izteku petnajstdnevnega roka morala preveriti kje je sodno pisanje in poskrbeti za njegov prevzem. Na pravilnost vročitve, ki je opravljena skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP s potekom petnajstdnevnega roka za prevzem pošiljke na pošti, vračilo pošiljke sodišču, ki je vročitev odredilo, ne vpliva. Zato ni pravno odločilna pritožbena navedba, da tožena stranka ni prejela sodbe oziroma da ji ni bila puščena v hišnem nabiralniku.