ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - poslovna sposobnost stranke - demenca - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - dokazna ocena - izvid in mnenje izvedenca - verodostojnost priče - odvetnik kot priča - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - izločitev sodnega izvedenca
Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v citiranem sklepu, lahko v skladu z 247. členom ZPP zahteva izločitev sodnega izvedenca le stranka, ne pa tudi izvedenec sam. Ta odločitev je tako že pravnomočna. Kar zadeva pritožbena zatrjevanja, da bi se izvedenec v obravnavani zadevi moral sam izločiti zaradi svoje nepristranskosti, ker je, preden je izdelal izvedensko mnenje v predmetni zadevi pred postopkom dal drugačno mnenje in naj bi bil podan odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je vprašanje o tem, ali bo sodni izvedenec predlagal, da ga sodišče oprosti opravljanja dela v posamezni zadevi (tretji odstavek 246. člena ZPP) zaradi določenih okoliščin, odvisno zgolj od predloga sodnega izvedenca in nanj pravdna stranka ne more imeti vpliva. Četrti odstavek 246. člena ZPP namreč določa, da mora obstoj okoliščin iz tretjega odstavka tega člena izvedenec sporočiti sodišču. Tako so pritožbena zatrjevanja v zgoraj nakazani smeri neutemeljena, bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 274. členom ZPP pa ni podana.
Drugače rečeno, postopanje sodišča prve stopnje, ki je ob sklepanju, da je tožnica trditve iz svojega materialnega dokaznega bremena dokazala s stopnjo verjetnosti, prevalilo procesno dokazno breme na toženko, temelji na zmotnem razumevanju procesnega dokaznega bremena. Procesno trditveno in dokazno breme iz 212. člena ZPP ne pomeni nič drugega kot to, da lahko stranka s svojimi trditvami in dokazi v postopku ovrže trditve nasprotne stranke, ki zanje nosi materialno dokazno breme, saj bo sicer v pravdi izgubila. Gre za zatrjevanje t.i. nasprotnih, izključujočih ali izpodbijajočih dejstev.
Družba lahko zahteva od družbenika plačilo pogodbene kazni za kršitev tistih obveznosti, v zvezi s katerimi je bila takšna pogodbena kazen dogovorjena.
V skladu s tretjim odstavkom 13. člena Družbene pogodbe se lahko pogodbena kazen uveljavi v primeru ugotovljene nelojalne konkurence. Potrebna je torej ugotovitev, da je dejavnost, ki jo opravlja konkurent, nelojalna. Predpostavki za dejanje nelojalne konkurence sta, da je konkurent deloval v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in da je s takšnim ravnanjem povzročil ali utegnil povzročiti škodo.
URS člen 22, 23, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 116, 120, 120/2. ZIZ člen 36.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zamuda roka za plačilo sodne takse - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - pravica do pravnega sredstva - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Ustaljeno stališče novejše sodne prakse je, da je vrnitev v prejšnje stanje dopustna tudi pri zamudi roka za plačilo sodne takse za ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Upravičenega vzroka za zamudo roka ne pomenijo zgolj tiste okoliščine, ki pomenijo višjo silo in ki torej omogočajo razbremenitev objektivne odgovornosti. Pogoj (ne)krivde se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na njegovi strani, in nato oceniti, ali mu je glede na to mogoče očitati, da je zakrivil zamudo.
Določbe o plačilo sodne takse kot procesne predpostavke ne predstavljajo posega v pravico strank do pravnega sredstva, temveč gre za določitev načina njenega izvrševanja.
DZ člen 240, 240/2, 254, 254/2, 262, 262/2, 293. ZNP-1 člen 67.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razrešitev skrbnika - podaljšanje roditeljske pravice - skrbnik - dolžnosti skrbnika
Ker sedaj veljavni DZ ukrepa podaljšanja roditeljske pravice po otrokovi polnoletnosti več ne pozna, je sodišče prve stopnje, skladno z določbo 293. člena DZ, po kateri je treba za učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ, pravilno štelo, da je z zgoraj navedeno odločbo nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, njegova skrbnika pa sta oba starša.
Skrbnica je sama zahtevala svojo razrešitev, to pa je narekovalo odločitev o njeni razrešitvi. Obveznost skrbnika je namreč prostovoljna in častna (glej drugi odstavek 240. člena DZ), sodišče pa skrbnika razreši, če sam tako zahteva (glej drugi odstavek 254. člena DZ in prvi odstavek 67. člena ZNP-1).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10. ZFPPIPP člen 408, 408/1, 408/2, 409, 409/1.
izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je uporabilo pravno podlago, na katero se nobena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala (408. člen ZFPPIPP), na kar stranki tudi nista mogli računati, saj je bil izpodbijani sklep izdan v postopku, v katerem sodišče glavne obravnave ni razpisalo. S tem, ko je sodišče odločilo brez naroka, je tožnikoma odvzelo možnost, da navedeta dejstva, ki so pomembna za odločitev (ali je vtoževana terjatev predmet odpusta obveznosti).
spor majhne vrednosti - sočasna izpolnitev obveznosti - izpolnitev naročila - generična stvar - vnaprejšnje plačilo kupnine - nepotrebni dokazi - pravno neodločilne trditve
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni odločilo o zahtevku tožene stranke o sočasni izpolnitvi. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je ugovor tožene stranke glede sočasne izpolnitve brezpredmeten, saj med strankama ni bila dogovorjena sočasna izpolnitev pogodbenih obveznosti. Tožena stranka je namreč sama priznala, da se je zavezala plačati kupnino vnaprej. Prav tako je tožeča stranka navedla, da je pripravljena svojo obveznosti izpolniti kadarkoli po plačilu kupnine, zato drugi odstavek 101. člena OZ v obravnavanem primeru ni uporabljiv.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00083801
ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 6, 6/1, 7, 7/1, 8.
Ker je jasnost (transparentnost) pogodbenega pogoja avtonomni pravni pojem prava EU, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo razlago Sodišča EU, da ne zadošča le formalna oziroma slovnična jasnost besedila, ampak mora banka podati ustrezna pojasnila in informacije, da bo lahko razumno pozoren in preudaren potrošnik, ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bil sklenjen kredit, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Izjava o prevzemu valutnega tveganja v obravnavani je bila presplošna in nezadostna, da bi lahko potrošnik ocenil tudi potencialno znatne ekonomske posledice. Ker toženka ni pojasnila konkretnega delovanja mehanizma valutne klavzule, ampak je ob sklepanju pogodbe le še podala splošna pojasnila, da lahko pride do manjših nihanj, tožniki niso bili poučeni, da sprejemajo neomejeno vezanost kredita na tujo valuto in s tem tveganje, da so neomejeno prepuščeni zakonitostim trga, kar ima lahko zanje tudi potencialno izjemno intenzivne negativne posledice zvišanja obveznosti plačila kredita v domači valuti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - avtomatizirano vodenje postopka - ugovor dolžnika - zahteva za obrazloženost ugovora - sklepčnost
Upniku je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine naloženo minimalno procesno breme, bistveno manjše, kot to velja v rednem pravdnem postopku, ko mora v tožbi določno navesti dejstva, na katera opira zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda zgolj na podlagi predloga upnika, ne da bi preverilo resničnost podatkov, ki jih je navedel upnik, ne da bi presojalo sklepčnost upnikovega zahtevka (za to v navedbah, ki jih upnik (lahko) navede v predlogu, niti nima podlage) in ne da bi mu bila sploh predložena verodostojna listina, na katero se upnik sklicuje. Zgolj na tej podlagi torej sodišče dolžniku naloži plačilo terjatve, ki jo upnik zahteva. Dolžnik lahko presojo utemeljenosti upnikovega zahtevka v kontradiktornem postopku doseže šele naknadno, z vložitvijo pravočasnega obrazloženega ugovora.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva o umiku pravnega sredstva - domneva umika pritožbe - pritožba se šteje za umaknjeno - sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva - pravica do pritožbe zoper sklep - nastanek taksne obveznosti - izjema od splošnega pravila glede nastanka taksne obveznosti - taksne oprostitve na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopalo v nasprotju z določbo šestega odstavka 10. člena ZST-1. Z izpodbijanim sklepom je ugotovilo, da je pritožba pritožnice z dne 23. 3. 2023 umaknjena, ker pritožnica ni plačala sodne takse za pritožbo, pri tem pa ni upoštevalo, da je pritožnica s to pritožbo izpodbijala sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zaradi domnevnega umika pravnega sredstva (pritožbe) iz razloga, ker pritožnica takse ni plačala - za pritožbo zoper tak sklep pa se taksa ne plača.
izvedensko mnenje kot nedovoljen dokaz - zavrnitev zahteve - izločitev nedovoljenih dokazov - izvedensko mnenje kot dokaz
V prvem odstavku 251. člena ZKP je izrecno določeno, v katerem primeru se sodba ne sme opirati na izvid in mnenje izvedenca. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zahtevo obrambe za izločitev izvedenskega mnenja kot neutemeljeno, ker ne obstajajo nobena znana dejstva, ki bi vzbujala dvom v nepristranskost izvedenca in izvedeniškega mnenja. Samo dejstvo, da se obramba ne strinja z vsebino izvedenskega mnenja, pa ni razlog za izločitev.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - neznatna škoda - alternativnost pogojev
Pogoj neznatne škode je določen alternativno in ga mora upnik zatrjevati le, če ne izkazuje nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Ker je v tej zadevi nevarnost, da bo tožničina terjatev onemogočena oziroma otežena, izkazana, pritožnica z napadanjem razlogov sodišča prve stopnje glede neznatne škode niti ne more uspeti.
stiki - sprememba odločitve o stikih - nepredvidljive okoliščine - varstvo koristi otroka
Sodišče je ob zapisu načina poteka posameznih stikov ustrezno upoštevalo, da udeleženca še nista zmožna samostojnega dogovarjanja in je zato izvajanje posameznih stikov ustrezno normiralo. Pri tem je pravilno izhajalo iz bistvene ugotovitve, da je zaradi nepredvidljivih okoliščin in razlogov, ki jih prinaša življenje mladoletnih otrok in obeh staršev, še natančnejša sodna določitev izvajanja stikov tudi objektivno nemogoča. Sodišče druge stopnje pa dodaja, da je takšna zahteva, ob minimalnem razumskem sodelovanju staršev, ki sta ga dolžna vzpostaviti zaradi varstva koristi njunih otrok, tudi nepotrebna in neutemeljena.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00070990
ZPP člen 13, 206, 206/4. ZBan-1 člen 261e, 350a.
načelo pravne varnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - dopuščena revizija - odločanje sodišča - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - zakonitost odločbe - predhodno vprašanje - pojasnilna dolžnost banke - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Ni dvoma, da so vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami zapletena in pomembna ter je zato v javnem interesu, da se ne le rešujejo, ampak tudi rešijo čimbolj enotno. To zahteva nenazadnje ustavno načelo pravne varnosti, ki narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Vendar je pritožbeno sodišče ob ponovnem tehtanju okoliščin ugotovilo, da je v zadevah, v katerih je pritrdilo odločitvi o prekinitvi postopka in ustreznosti široke razlage četrtega odstavka 206. člena ZPP, dalo premajhno težo interesu tožene stranke do sojenja v razumnem roku. Dejstvo je, da v zvezi z učinki spornega izrednega ukrepa prenehanje kvalificiranih obveznosti banke tožeča stranka vse od vložitve tožbe (19. 12. 2016) dalje in tudi trenutno, zoper Banko Slovenije nima na voljo učinkovitega oziroma ustavno skladnega sodnega varstva. Glede odškodninskega sodnega varstva zoper Banko Slovenije zaradi učinka odločbe o izrednih ukrepih je Ustavno sodišče ugotovilo, da je 350.a člen ZBan-1 neskladen z Ustavo. Izvrševanje ZPSVIKOB, s katerim je zakonodajalec poskušal urediti ustavno skladno odškodninsko varstvo nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic zoper Banko Slovenije, je Ustavno sodišče najprej začasno zadržalo (U-I-4/20), nato pa zakon v celoti razveljavilo. Nov zakon, ki bo urejal odškodninsko varstvo zaradi učinka odločbe Banke Slovenije, še ni bil sprejet, zato je negotovo, kakšna bo bodoča ureditev povračila škode oškodovancem. Pritožbeno sodišče je zato pri tokratnem tehtanju procesnih položajev oziroma interesov (interesa pravne varnosti na eni strani in interesa sojenja v razumnem roku na drugi strani) upoštevalo, da je po razveljavitvi ZPSVIKOB sodno varstvo zoper Banko Slovenije ponovno časovno odmaknjeno in nepredvidljivo.
Vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije oziroma presoja utemeljenosti razlogov za prenehanje kvalificiranih obveznosti banke, je brez dvoma zahtevno strokovno vprašanje, ki bi z vidika pravne varnosti terjalo enoten odgovor v vseh postopkih, v katerih nekdanji imetniki uveljavljajo sodno varstvo zaradi izbrisa podrejenih obveznic. Vendar tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja zgolj očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge očitke, ki pa so vsebinsko nepovezani. O teh očitkih pa sodišče lahko odloča dalje.
Če se bo sodišče prve stopnje odločilo, ali je vprašanje nezakonitosti odločbe Banke Slovenije predhodno vprašanje za odločanje v tej pravdi, bo lahko odločalo samo. Za širšo razlago 206. člena ZPP pa je treba dodati, da sodišče prve stopnje ni zahtevalo postopka pred Vrhovnim sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071079
OZ člen 6, 6/2, 239, 240, 619, 635, 637. ZPP člen 7, 243.
pogodba o delu - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - napaka izvršenega posla - odgovornost izvajalca del - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - rok za grajanje napak - pravočasno grajanje napak - vzrok za napako - oprostitev dolžnika odgovornosti - odprava napake in povrnitev škode - napaka materiala - ogrevanje - skrbnost dobrega gospodarja - navodila za delo - izvedensko mnenje - dokazno breme - dokazni standard prepričanja - dokazni standard verjetnosti
Izvajalec za napako odgovarja, če ne dokaže, da vzrok zanjo ne izvira iz njegove sfere.
Tožena stranka bi kot strokovnjak vsekakor morala poznati dobro prakso glede temperature za polaganje Totracevi.
Najbolj verjeten vzrok za napako v sistemu talnega ogrevanjaje je prenizka temperatura pri krivljenju/oblikovanju in polaganju cevi.
Čeprav je za vsebinsko odločanje o pravno relevantnih dejstvih potrebna gotovost, pa sodna praksa dopušča, da je v določenih primerih, ko je zaradi specifičnosti relevantnega dejstva ta dokazni standard praktično nedosegljiv, dopustno znižanje dokaznega standarda, da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju, ne pa na podlagi prepričanja. Nižji dokazni standard se sprejme v tistih položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena, kar je zaradi specifičnih strokovnih vprašanj podano po presoji pritožbenega sodišča tudi v tem primeru
Nepravdni postopek zaradi razdelitve skupnega premoženja je ustrezen postopek, s katerim je upnica opravičila izdano začasno odredbo. Vprašanje, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje upnice in dolžnika, namreč v nepravdnem postopku predstavlja predhodno vprašanje in je, ravno tako, kot bi bila tožba na ugotovitev, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje, ugotovitvene narave. V prvi fazi odločanja se tako vprašanje, ki bo predmet nepravdnega postopka, ujema s tožbenim zahtevkom, ki ga je kot pogoj za opravičbo začasne odredbe upnici postavilo sodišče prve stopnje. Res sicer lahko v nepravdnem postopku pride do tega, da omenjeno vprašanje postane sporno ter bo v tem primeru nepravdni postopek prekinjen, upnica pa napotena na pravdo zaradi ugotovitve obstoja skupnega premoženja. Vendar pa dolžnik niti ne trdi niti ne dokazuje, da je vprašanje obsega skupnega premoženja v nepravdnem postopku že sporno, tudi če bi to postalo, pa bi naknadna vložitev tožbe na pravdo napotene upnice začasno odredbo (ponovno) opravičila.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00086884
ZDZdr člen 40, 48, 48/2, 67, 67/3, 74, 75, 77.
socialno varstvo - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - določitev socialnovarstvenega zavoda - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - prostorska stiska - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - časovna veljavnost začasnega zadržanja - podaljšanje zadržanja
Ugotovitev, da so vsi socialnovarstveni zavodi v času odločanja (pre)zasedeni, ni razlog, ki bi nudil podlago za zavrnitev predloga. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora izbrati socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme ter odločiti o obdobju zadržanja v varovanem oddelku (drugi odstavek 48. člena ZDZdr).
Zadržanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda lahko traja največ eno leto z možnostjo podaljšanja (glej 77. člen ZDZdr). V to obdobje pa je treba, čeprav gre le za začasno namestitev, ki zakonsko ni urejena in je posledica sistemskega problema prezasedenosti SVZ, šteti tudi čas, ko bo nasprotna udeleženka ostala nameščena pri predlagatelju.
odločitev o stroških - odločitev po temelju - pravnomočno razsojena stvar - višina stroškov postopka
Sodba sodišča prve stopnje je z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani postala pravnomočna. Ker je s tem tudi odločitev o stroških postopka po temelju postala pravnomočna, o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati (pravilo res iudicata).
spor majhne vrednosti - obstoj pogodbenega razmerja - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pasivna legitimacija
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je zavezanec za plačilo opravljenih storitev lastnik nepremičnine, kjer so bile storitve opravljene, torej lastnik vrtca. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je opravljene storitve, katerih plačilo zahteva tožeča stranka, naročila tožena stranka. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da temelj zahtevka predstavlja podjemna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama. Zato je tožeča stranka pravilno naperila zahtevek zoper toženo stranko, ki je storitve tožeče stranke naročila, in ne zoper lastnika, ki s tožečo stranko ni v nikakršnem razmerju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00071019
ZIZ člen 272, 273, 273/1. ZGD-1 člen 4, 506, 506/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba - vrste začasnih odredb - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - poslovni delež v gospodarski družbi - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - zavarovane terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža v družbi - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - izvršitev začasne odredbe - lastni poslovni delež družbe - koneksnost tožbe - zavarovanje zahtevka - pravna osebnost - upravljanje družbe - glasovalne pravice družbenikov - glasovalna pravica v d.o.o. - subjektivne meje pravnomočnosti
Pomembno je, da družba ne more uresničevati pravic iz lastnih deležev (četrti odstavek 506. člena ZGD-1), kar pa ob dejstvu, da ima družba A., d. o. o., lastni poslovni delež v višini 50 % osnovnega kapitala, seveda pomeni, da ima vse glasovalne pravice v družbi toženka, ki ima preostalih 50 % osnovnega kapitala, na kar pravilno opozarja tudi pritožba. V situaciji, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, bi tožnik, če s tožbenim zahtevkom uspe, postal edini družbenik s pravico uresničevanja glasovalne pravice in bi na skupščini odločal o vseh vprašanjih družbe, tudi o imenovanju direktorja, s čimer bi vplival na vodenje družbe. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da položaj tožnika ni varovan že z izdano prepovedjo odsvojitve in obremenitve toženkinega poslovnega deleža (I. točka izpodbijanega sklepa). Prav tako velja pritrditi tožniku, da se s predlagano začasno odredbo ne posega v redno poslovanje in dejavnost družbe. S predlagano začasno odredbo tožnik želi le zavarovati sedanje stanje, ko ima zaradi strukture osnovnega kapitala toženka (kot imetnica 50 % osnovnega kapitala) edina glasovalno pravico v družbi – zavarovanje pa zahteva na način, da se toženki kot družbenici prepove vsa dejanja, s katerimi bi to stanje lahko spremenila, med nje pa sodijo tudi ravnanja, ki jih kot družbenica opravlja pri opravljanju funkcije poslovodje.
Drži tudi pomislek pritožbe, da če tožnik uspe v pravdi v primeru odsvojitve lastnega poslovnega deleža vrnitev darila po stanju ob vložitvi tožbe ne bo več mogoča. S tem pa bi bil tožnikov položaj povsem izvotljen, ker časa ne bi mogli zavrteti nazaj pred odsvojitev lastnega poslovnega deleža (ne bi šlo namreč le za zmanjšanje vrednosti premoženja, kar bi sicer predstavljalo le materialno škodo). Podobno velja za primer, ko bi toženka na skupščini družbe sprejela sklep o pripojitvi družbe drugi družbi, ali sklep o delitvi družbe, saj bi morebitno statusno preoblikovanje, ki ga (kljub izdani začasni odredbi iz I. točke izpodbijanega sklepa) toženka lahko še vedno izvede, vplivalo na možnost vrnitve darila po stanju ob vložitvi tožbe