plačilo po dejansko opravljenem delu - dokazna ocena - dokazno breme - dodatek za dvojezičnost
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, ki je na podlagi pravilne dokazne ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožnica delo višje vrednotenega delovnega mesta ves čas spornega obdobja opravljala v obsegu 1/3 delovnega časa.
Ker je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "Realizator specialist", je bilo na njej breme dokazovanja, da opravlja naloge izven delokroga tega delovnega mesta ter v kakšnem obsegu.
Obe, v nesreči udeleženi vozili, sta bili v času nezgode v obratovanju. Iz tega obratovanja (vožnje tovornega vozila po cesti in delovanja avtodvigala na oziroma nad cestiščem) je izhajala potencialna možnost večje in težko obvladljive škode. Gre za konkurenco dveh nevarnih stvari oziroma nevarnih dejavnosti, zato na mesto objektivne odgovornosti vstopi krivdna odgovornost.
Voznik tovornega vozila (kot poklicni voznik) je zaznal neobičajno situacijo na vozišču in imel vse možnosti, da se ji izogne. V teh razmerah bi moral ravnati z večjo previdnostjo in pazljivostjo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00070804
KZ-1 člen 258. ZKP člen 167, 167/1, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 434, 434/1, 437, 437/1.
nevestno delo v službi - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - odločitev sodnika - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga
Nestrinjanje z odločitvami sodišč brez vsakršnih drugih dokazov ne more izkazovati utemeljenega suma očitno nevestnega ravnanja v postopku udeleženih sodnikov.
Nastanek večje premoženjske škode ali hujši kršitev pravic drugega mora biti v opisu kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1 zadovoljivo konkretizirano.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - utemeljenost odpovednega razloga - tatvina - zaprt krog med seboj povezanih indicev - poligrafsko testiranje - sodna razveza
Sodišče je pravilno zavrnilo rezultate poligrafskega testiranja z utemeljitvijo, da gre za nezanesljiv dokaz. Upoštevalo je, da je tožnik testiranje opravil, ker v notranji preiskavi pri toženki ni želel ničesar prikrivati. Da gre v splošnem za nezanesljiv dokaz, izhaja iz stališč sodne prakse.
Pravilna je presoja sodišča, da dejanske ugotovitve ne predstavljajo celovitega in zaključenega kroga na podlagi posrednih dokazov, ki bi logično nujno imeli za posledico potrditev zatrjevanj toženke, da je bil prav tožnik tisti, ki je sodeloval pri prevozu in odtujitvi „big bag“ vreče s kovino niklja, in ne bi omogočali razumnih pomislekov oziroma izključevali možnosti drugačne presoje. Toženka, na kateri je tudi dokazno breme (drugi odstavek 84. člena ZDR-1), ni dokazala obstoja kršitev delovnih obveznosti tožnika (z znaki kaznivega dejanja) v zvezi z očitkom udeležbe oziroma sodelovanja pri odtujitvi niklja.
OZ člen 190, 190/1, 190/2, 191. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - neupravičena pridobitev - izvajanje storitev
Drugi odstavek 190. člena OZ izrecno določa, da lahko neupravičeni pridobitelj doseže korist tudi s storitvijo, ki jo opravi neupravičeno prikrajšani. Tožeča stranka se je ukvarjala s storitvijo prodaje dostopa do določenih podatkovnih baz in možnost dostopa tožene stranke do teh baz brez ustrezne protidajatve tožene stranke pomeni prav situacijo, ki jo ureja določba drugega odstavka 190. člena OZ. Drugačna interpretacija bi to določbo v celoti izvotlila.
rok za plačilo kupnine - javna dražba - razveljavitev dražbe
Razliko med varščino in zneskom celotne kupnine, bi kupka morala plačati v roku, ki je določen v odredbi o prodaji (prvi odstavek 191. člena ZIZ). To je v roku trideset dni od vročitve sklepa o domiku. Pritožnica sodišča druge stopnje ne prepriča o tem, da ni bila seznanjena z rokom in načinom plačila preostanka kupnine, saj sama navaja, da je imela odredbo o prodaji v svoji pisarni v službi, kar pomeni, da je bila z rokom za plačilo preostanka kupnine nedvomno seznanjena.
ZPP člen 458, 458/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 14, 14/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi električne energije - sklenitev nove pogodbe - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - izdaja računa - upoštevanje ddv - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - nedovoljen pritožbeni razlog - stroški postopka - odvetniški stroški - obračun DDV
Odvetniške storitve se obračunavajo v skladu z Odvetniško tarifo (OT), ki jo mora uporabiti tudi sodišče (drugi odstavek 14. člena OT). Ta v drugem odstavku 2. člena določa, da so odvetniški stroški povečani za DDV v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji. Kot opozarja odgovor na pritožbo, OT ne ureja vprašanja pravice do odbitka DDV v primeru, ko je tudi stranka zavezanec za DDV. Ker gre za (davčnopravno) vprašanje, ki presega okvire pravdnega postopka, sodišče pa nima ustreznih podatkov, niti zakonskih pooblastil za ugotavljanje relevantnih dejstev, je sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 2. člena OT tožeči stranki, katere odvetnik je davčni zavezanec v Republiki Sloveniji, pravilno priznalo stroške z DDV.
O tožnikovem zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posledično o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku je ob reševanju tožnikove pritožbe zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podala toženka, že odločil svet zavoda toženke. Svet zavoda toženke je tožnikovi pritožbi v celoti ugodil. Tožnik tako nima pravnega interesa s tožbo od toženke ponovno zahtevati ugotovitev nezakonitosti odpovedi ter posledično reintegracijo in reparacijo.
URS člen 69. SPZ člen 88, 89, 91. ZNP-1 člen 178, 178/1. ZPP člen 12.
nujna pot - povezava z javno cesto - postopek za dovolitev nujne poti - vsebina sklepa o določitvi nujne poti - dostop do javne ceste - trasa nujne poti - načelo sorazmernosti - višina denarnega nadomestila za nujno pot - javna cesta - razlastitev ceste - bodoče negotovo dejstvo - priključitev na komunalno omrežje - stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - obseg stvarne služnosti - odmera nadomestila - načelo pomoči prava neuki stranki
V zvezi z vprašanjem opisa stvarne služnosti, ko gre za omejitev izvrševanja služnosti le na določene dele služeče nepremičnine, je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da morajo biti meje izvrševanja služnosti natančno določene, posebej tam, kjer izvrševanje služnosti ni vezano na nek trajen infrastrukturni objekt. Opis prostorskih meja služnosti mora omogočati zanesljivo in trdno opredelitev meja prostora, na katerem se ta izvršuje, sicer ima lastnik služeče nepremičnine v zemljiški knjigi vpisano potencialno črno luknjo, ki omogoča nenadzorovano širjenje služnosti. Ta zahteva mora vsekakor veljati tudi za postopek dovolitve nujne poti. Jasne koordinate stvarne pravice lastnikom obeh zemljišč zagotavljajo potrebno varnost – lastnika gospodujočega zemljišča varujejo pred morebitnimi posegi v pravico, lastnika služečega zemljišča pa pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine. Opisano je še bolj pomembno ob urejanju nujne poti, ki v naravi še ne obstaja.
Višje sodišče v zvezi z odmero nadomestila še opozarja, da je vprašanje, ali bo del sporne površine postal javna cesta, bodoče negotovo dejstvo, ki se ga pri odmeri ne bi smelo upoštevati kot da bo gotovo nastopilo in zato nadomestila znižati.
Določila o nujnih poteh se v skladu z 91. členom SPZ smiselno uporabljajo tudi za priključitev na javna komunalna in druga omrežja, če lastnik nepremičnine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop.
otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami - premestitev - premestitev v drug zavod - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje
Pritožnik navedb o izboljšanju svojega vedenja, opustitvi fizičnega in psihičnega nasilja, zmanjšanju uporabe nedovoljenih substanc in prenehanju beganja iz zavoda ni z ničemer izkazal.
ZPP člen 242. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5/2, 9, 9/2, 9/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6, 7, 9, 9/4.
V skladu z Neobveznim pravnim mnenjem Ministrstva za pravosodje št. 705-8/2020/32 z dne 16. 2. 2021 se, ker priče, izvedenci, tolmači, stranke in morebitne druge osebe niso zaposlene na sodišču, v nobenem primeru ne more uporabiti 5. člen navedenega Aneksa, ki določa povračilo kilometrine za prevoz na delo in z dela, ampak se uporabi določba 9. člena Aneksa, ki določa povračilo kilometrine za uporabo lastnega vozila v državi. Pričam se torej kilometrina obračuna v višini 30 % cene neosvinčenega 95 oktanskega motornega bencina.
odškodnina zaradi smrti bližnjega - ožji družinski član - sorodstveno razmerje
Pri presoji o upravičenosti do odškodnine je potrebno izhajati iz namena pravilno uporabljene materialnopravne določbe prvega odstavka 180. člena OZ, ki pravno varstvo zagotavlja glede na ustvarjene medsebojne čustvene vezi. Te (torej vsebinski vidik) lahko v izjemnih primerih pretehtajo nad pomenom, ki ga ima formalna opredelitev kroga posrednih oškodovancev oz. upravičencev do odškodnine. Če namreč citirana določba za ožje družinske člane (zakonec, otrok, starš) predpostavlja tako močno medsebojno čustveno navezanost, da jih avtomatično uvršča v krog upravičencev za odškodnino po pokojnem sorodniku, potem v primeru dejansko obstoječih medsebojnih čustvenih vezi, ki so rezultat po vsebini ekvivalentnega enakovrstnega razmerja, kot ga opredeljuje prvi odstavek 180. člena, oškodovancu ni mogoče odreči pravnega varstva zgolj z argumentom, da gre za osebo izven (formalno določenega) kroga posrednih oškodovancev.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, za katera posamezna opravila iz obračuna izvršitelja je izvršitelju priznalo plačilo za delo in povračilo stroškov. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu na obračun izvršitelja zgolj sklicevalo, ni pa povzelo posameznih stroškovnih postavk iz obračuna niti obračuna izvršitelja ni vročilo dolžnikoma, kot slednje tudi pravilno izpostavlja pritožba.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2, 62/5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Zmotno je stališče pritožbe, da dolžnik kriterijem obrazloženosti ugovora ni zadostil. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik, ki sicer ni zanikal pravnoposlovnega razmerja z upnikom, s tem, ko je navedel, da mu upnik ni predal že plačanega vozila, in na tej podlagi utemeljeval svoje nasprotovanje zahtevku za plačilo upnikove terjatve, zatrjeval negativno dejstvo, v zvezi s katerim mu v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, da bi se ugovor štel kot obrazložen, dokazov ni treba predlagati (sklep VSRS II Ips 751/2006). Trditveno in dokazno breme glede dejstev, na katerih utemeljuje obstoj terjatve, katere plačilo zahteva s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, namreč nosi upnik, niti določba drugega odstavka 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ niti določba drugega odstavka 61. člena ZIZ pa dokaznega bremena ne prerazporejata (sklep VSRS II Ips 751/2006). Upnik glede na naravo in tehnične značilnosti predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedb v zvezi s temeljem svoje terjatve v predlogu za izvršbo ni podal. V tej fazi postopka zato še niti ni omogočena presoja, ali dejstva, ki jih je v ugovoru zatrjeval dolžnik, predstavljajo pravno pomembna dejstva, s katerimi lahko dolžnik uspešno nasprotuje upnikovemu zahtevku. To presojo, kakor tudi presojo, ali so dolžnikove ugovorne navedbe utemeljene, ali jih vsebina v dokaz predloženih listin potrjuje in ali je torej utemeljeno dolžnikovo zavzemanje za zavrnitev upnikovega zahtevka, bo namreč sodišče lahko opravilo šele v nadaljnjem pravdnem postopku, potem ko bo upnik podal ustrezne navedbe o dejstvih, ki utemeljujejo njegov zahtevek, in zanje predložil dokaze. Pri tem pa bo dolžnik, potem ko se bo seznanil z dejstvi in dokazi, na katerih upnik utemeljuje svoj zahtevek, v skladu s procesnimi pravili svoje ugovore in dokaze zanje lahko tudi še dopolnil.
IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00083621
URS člen 29, 29-3. KZ-1 člen 223, 223/2, 223/3. ZKP člen 17, 17/1, 18, 18/1, 52, 52/1, 105, 105/2, 236, 236/1, 236/1-5, 240, 240/2, 329, 329/3, 331, 331/2, 339, 339/2, 371, 371/2. OZ člen 336, 336/1, 356, 365, 369, 369/1, 369/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 92.
oškodovanje tujih pravic - predlog oškodovanca za pregon - pooblaščenec oškodovanca - rok za vložitev predloga za pregon - začetek teka roka za vložitev predloga - pravočasnost predloga za pregon - dokazni postopek - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - načelo proste presoje dokazov - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pravna relevantnost predlaganega dokaza - zaslišanje pooblaščenca - navzočnost pri sprejemanju dokazov - navzočnost priče pri izvajanju dokazov - dokazna vrednost izpovedbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - načelo iskanja materialne resnice in instrukcijska maksima - terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaralni rok pri pretrganju - plačilo odškodnine na podlagi pravnomočne sodbe - izvršilni postopek - izvršba za izterjavo denarne terjatve na premičnine - prodaja predmeta izvršbe - odtujitev stvari - prodaja motornega vozila - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu - dejanski lastnik vozila - zavest o protipravnosti - direkten naklep - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - uveljavljanje adhezijskega zahtevka v kazenskem postopku - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov - izpovedi oškodovanca in njegovega pooblaščenca ter listinske dokumentacije - elektronske korespondence med pooblaščencem oškodovanca in strokovnim sodelavcem Okrajnega sodišča v Radovljici, pravilno zaključilo, da je oškodovanec predlog za pregon podal po svojem pooblaščencu pravočasno, znotraj zakonskega roka šestih mesecev od dneva, ko je zvedel za kaznivo dejanje in storilca.
Z vidika presoje pravočasnosti predloga za pregon je pomembno, kdaj je o dejstvu, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in za storilca, zvedel upravičenec oziroma oškodovanec, in ne njegov pooblaščenec.
S tem, ko je sodišče pooblaščenca oškodovanca zaslišalo pred koncem dokaznega postopka, čeprav je bil pred tem navzoč pri izvedbi drugih dokazov, je podana kršitev drugega odstavka 331. člena ZKP (priča, ki še ni bila zaslišana, praviloma ne sme biti navzoča pri sprejemanju dokazov), vendar ta kršitev pomeni relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, če vpliva (ali bi mogla vplivati) na zakonitost sodbe, kar mora stranka utemeljiti. Le posplošena trditev, da bi se zaslišanje pooblaščenca moralo opraviti takoj za obdolženko (procesni položaj pooblaščenca je primerljiv s procesnim položajem oškodovanca samega) in pred tem ne bi smel biti navzoč pri sprejemanju dokazov, ne zadostuje.
Dejstvo, da je obdolženka vedela, da zoper njo teče izvršilni postopek za poplačilo zapadle, a neporavnane oškodovančeve terjatve, med drugim tudi izvršba na obdolženkine premičnine, torej tudi na osebni avtomobil, kar izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 11. 9. 2012, ki je postal pravnomočen 10. 4. 2013, kar sprejemajo tudi pritožniki, ob upoštevanju obdolženkine izobrazbe - ekonomistka, s končano ekonomsko fakulteto, tudi po oceni pritožbenega sodišča vodi v razumen zaključek, da je obdolženka vedela, da je dolžna in da bi moral biti prodani avtomobil oziroma izkupiček od prodaje avtomobila predmet poplačila oškodovanca kot upnika v izvršilnem postopku.
Glede pritožbene navedbe, da je imel oškodovanec v trenutku odločanja sodišča o njegovem premoženjskopravnem zahtevku že pravnomočen izvršilni naslov, posledično pa bi ga moralo sodišče s premoženjskopravnim zahtevkom napotiti na pravdo, se je s pravilnimi razlogi opredelilo že sodišče prve stopnje. Pri tem pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je terjatev, ki jo oškodovanec uveljavljal v kazenskem - adhezijskem postopku kot premoženjskopravni zahtevek posredno sicer povezana s terjatvijo, ki je predmet izvršilnega postopka, kar pa pomeni, da bo obdolženka v primeru, da bo oškodovancu plačala njegov prisojeni premoženjskopravni zahtevek lahko uveljavljala tako imenovani opozicijski ugovor v izvršilnem postopku iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071421
ZVEtL-1 člen 17, 17/1, 23, 23/6, 24, 30, 30/1, 32, 32/1. SZ-1 člen 3, 3/3, 3/4, 5, 5/1. ZZK-1 člen 3, 3/2, 3/2-3, 3/2-4. SPZ člen 105. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - skupni deli večstanovanjske stavbe - splošni skupni del - splošni skupni del več stavb - posebni skupni del - solastnina etažnih lastnikov - odsotnost odločilnih razlogov
V primeru nedokončane etažne lastnine sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine odloča (le) o pravicah na še nevpisanih posameznih delih stavbe. Pravice na zemljiškoknjižno že vpisanih in dejansko obstoječih posameznih delih stavbe so izvzete iz meritornega odločanja.
prekršek in kaznivo dejanje - razžalitev - kaznivo dejanje razžalitve - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - prekršek nasilnega in drznega vedenja
Ob primerjavi zakonskih dispozicij kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 (kdor koga razžali) in prekrška nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 (kdor se med drugim vede na žaljiv način in s takšnim vedenjem pri drugemu povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu), pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne gre za popolno prekrivanje zakonskih znakov obeh kaznivih ravnanj oziroma njunih dispozicij.
Za razliko od kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 mora biti pri prekršku nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, podan tudi dodaten pogoj (torej kumulativno), da storilec s takšnim vedenjem - med drugim vedenjem na žaljiv način, pri drugem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, torej nastanek posledice, medtem ko razžalitev pri kaznivem dejanju mora biti objektivno podana, ni pa treba, da se oškodovanec subjektivno počuti razžaljenega (v večini primerov se oškodovanec pri kaznivem dejanju razžalitve dejansko tudi subjektivno počuti razžaljenega), kar pa je, kot je predhodno navedeno, dodaten pogoj pri prekršku nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. člen ZJRM-1. To pomeni, da zgolj dejstvo, da se oškodovanec subjektivno počuti razžaljenega, še ne pomeni, da bo šlo za kaznivo dejanje razžalitve (lahko pa bo šlo za prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1), saj mora biti razžalitev tudi objektivno podana. To pomeni, da gre v obravnavanem razmerju med kaznivim dejanjem razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 in prekrškom nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 le za delno prekrivanje zakonskih znakov kaznivega dejanja in prekrška. Dispozicija kaznivega dejanja razžalitve pa ima poleg zakonskih znakov prekrška še dodaten element oziroma presežek - objektivna podanost razžalitve, zaradi katerega je tako ravnanje družbi bolj nevarno, tako, da preraste v drugo kvaliteto v kaznivo dejanje. S tem je v obravnavanem primeru zadoščeno načelu določnosti pravnega pravila.
Sodišče prve stopnje bi moralo ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse zavreči, saj je toženec na podlagi pravnomočnega sklepa že oproščen plačila sodnih taks nad zneskom 44,00 EUR.
Izdaja plačilnega naloga je bila preuranjena, saj taksna obveznost za umik pritožbe nastane šele, ko postane sklep o umiku pritožbe pravnomočen.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - odpoved iz krivdnih razlogov - test sorazmernosti - pravica do doma
Prvostopno sodišče je ob upoštevanju drugega odstavka 8. člena EKČP ter ustavnoskladne razlage, v obravnavanem primeru z natančno presojo konkretnih okoliščin primera, tudi prihodkov ostalih polnoletnih družinskih članov toženca, ki z njim živijo v neprofitnem stanovanju, vse do trenutka zaključene glavne obravnave, pravilno presodilo, da je v toženčevo pravico do spoštovanja doma dopustno poseči, ker za poseg obstaja zakonska podlaga in je poseg zaradi legitimnih ciljev tožnice (drugi odstavek 8. člena EKČP) nujen. Pravni redi, tudi naš, omogoča pogodbeno zvesti stranki, da doseže odstop od pogodbe, če druga stranka svojih pogodbenih obveznosti ne izpolni, med drugim tudi v primeru kršitve pogodbenih določil, kakršna je obravnavana, zaradi česar od pogodbi zveste stranke ni moč pričakovati, da bo v nedogled vztrajala v negotovem pogodbenem razmerju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070969
SPZ člen 177, 177/8. ZFPPIPP člen 105, 354, 355, 355/2-1. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 2, 3, 4, 4/1-4, 20, 21, 21/4, 50, 51, 51/3, 51/4, 51/5.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - stečajni postopki - stroški stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - plačilo v breme stečajne mase - vrste stroškov stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - stroški stečajnega upravitelja - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - premičnine, ki se vpisujejo v register - vpis v register - oseba, upravičena za vložitev zahteve - stečajni upravitelj - plačilo nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - pasivna legitimacija - nevezanost sodišča na podzakonski akt - exceptio illegalis
Višino in plačilo (v tej zadevi spornega) nadomestila za opravo vpisa ureja 51. člen Uredbe. Za upravičence, ki lahko zahtevajo vpis v register, pa niso notarji, je višina nadomestila določena v tretjem odstavku 51. člena Uredbe, četrti odstavek istega člena pa določa, da nadomestilo plačajo upravičenci, ki so zahtevali opravo vpisa, in sicer enkrat mesečno po poteku meseca, v katerem so zahtevali vpis.
Glede na navedene določbe se pritožbeno sodišča strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je pasivna legitimacija toženca (stečajnega upravitelja) podana. Določbi četrtega odstavka 21. člena in četrtega odstavka 51. člena Uredbe sta jasni. Stečajni upravitelj je upravičenec za vložitev zahteve za izbris zastavne pravice, zato je tudi zavezanec za plačilo nadomestila.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča v Uredbi določena ureditev plačila za storitev izbrisa zastavne pravice tožencu ne nalaga končnega plačila nadomestil iz svojih sredstev, ampak gre kvečjemu za začasno naložitev plačil, dokler ti stroški ne bodo poplačani iz stečajne mase. Vsi stroški, ki nastanejo stečajnemu upravitelju, so stroški stečajnega postopka (prim. 354. člen in nadaljnje ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da sporni stroški izbrisa zastavnih pravic predstavljajo povsem običajne in pričakovane stroške stečajnega postopka, ki se z dogovorom lahko celo prenesejo na kupca z zastavno pravico obremenjene premičnine v stečaju.