NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071421
ZVEtL-1 člen 17, 17/1, 23, 23/6, 24, 30, 30/1, 32, 32/1. SZ-1 člen 3, 3/3, 3/4, 5, 5/1. ZZK-1 člen 3, 3/2, 3/2-3, 3/2-4. SPZ člen 105. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - skupni deli večstanovanjske stavbe - splošni skupni del - splošni skupni del več stavb - posebni skupni del - solastnina etažnih lastnikov - odsotnost odločilnih razlogov
V primeru nedokončane etažne lastnine sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine odloča (le) o pravicah na še nevpisanih posameznih delih stavbe. Pravice na zemljiškoknjižno že vpisanih in dejansko obstoječih posameznih delih stavbe so izvzete iz meritornega odločanja.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, za katera posamezna opravila iz obračuna izvršitelja je izvršitelju priznalo plačilo za delo in povračilo stroškov. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu na obračun izvršitelja zgolj sklicevalo, ni pa povzelo posameznih stroškovnih postavk iz obračuna niti obračuna izvršitelja ni vročilo dolžnikoma, kot slednje tudi pravilno izpostavlja pritožba.
odškodnina zaradi smrti bližnjega - ožji družinski član - sorodstveno razmerje
Pri presoji o upravičenosti do odškodnine je potrebno izhajati iz namena pravilno uporabljene materialnopravne določbe prvega odstavka 180. člena OZ, ki pravno varstvo zagotavlja glede na ustvarjene medsebojne čustvene vezi. Te (torej vsebinski vidik) lahko v izjemnih primerih pretehtajo nad pomenom, ki ga ima formalna opredelitev kroga posrednih oškodovancev oz. upravičencev do odškodnine. Če namreč citirana določba za ožje družinske člane (zakonec, otrok, starš) predpostavlja tako močno medsebojno čustveno navezanost, da jih avtomatično uvršča v krog upravičencev za odškodnino po pokojnem sorodniku, potem v primeru dejansko obstoječih medsebojnih čustvenih vezi, ki so rezultat po vsebini ekvivalentnega enakovrstnega razmerja, kot ga opredeljuje prvi odstavek 180. člena, oškodovancu ni mogoče odreči pravnega varstva zgolj z argumentom, da gre za osebo izven (formalno določenega) kroga posrednih oškodovancev.
Zaradi zagotovitve obdolženčeve ustavne pravice do pravnega sredstva zoper obsodilno sodbo je izpodbijana odločitev vsaj preuranjena, in so za nedvomno ugotovitev ali je bila sodba dejansko vročena obdolžencu (osebno ali z veljavno nadomestno vročitvijo v skladu z določbami ZKP) potrebne dodatne poizvedbe.
Sodna poravnava je sporazum, s katerim stranke uredijo svoja civilnopravna razmerja. Sklenejo ga v pisni obliki pred sodnikom v pravdnem ali nepravdnem postopku, z učinki pravnomočne sodbe. Ker mora sodnik že ob sklepanju sodne poravnave paziti, da ta ne bi nasprotovala prisilnim predpisom in morali, saj v tem primeru sodne poravnave ne sme dovoliti, je sodna praksa enotna, da je morebitno takšno kršitev možno uveljavljati le z zahtevo za varstvo zakonitosti kot izrednim pravnim sredstvom, so pravno zmotni pritožbeni očitki o materialnopravni zmotnosti presoje sodišča prve stopnje, ko to ni upoštevalo materialnopravnih določb OZ, ki se nanašajo na delno ničnost pogodbe.
motenje posesti - motilno dejanje - zadnje posestno stanje
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva in pravilna in jo pritožba s povzetimi pritožbenimi navedbami, s katerimi predvsem ponuja lastno dokazno oceno in lastne dokazne zaključke ne more izpodbiti.
rok za plačilo kupnine - javna dražba - razveljavitev dražbe
Razliko med varščino in zneskom celotne kupnine, bi kupka morala plačati v roku, ki je določen v odredbi o prodaji (prvi odstavek 191. člena ZIZ). To je v roku trideset dni od vročitve sklepa o domiku. Pritožnica sodišča druge stopnje ne prepriča o tem, da ni bila seznanjena z rokom in načinom plačila preostanka kupnine, saj sama navaja, da je imela odredbo o prodaji v svoji pisarni v službi, kar pomeni, da je bila z rokom za plačilo preostanka kupnine nedvomno seznanjena.
Sodišče prve stopnje bi moralo ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse zavreči, saj je toženec na podlagi pravnomočnega sklepa že oproščen plačila sodnih taks nad zneskom 44,00 EUR.
Izdaja plačilnega naloga je bila preuranjena, saj taksna obveznost za umik pritožbe nastane šele, ko postane sklep o umiku pritožbe pravnomočen.
URS člen 69. SPZ člen 88, 89, 91. ZNP-1 člen 178, 178/1. ZPP člen 12.
nujna pot - povezava z javno cesto - postopek za dovolitev nujne poti - vsebina sklepa o določitvi nujne poti - dostop do javne ceste - trasa nujne poti - načelo sorazmernosti - višina denarnega nadomestila za nujno pot - javna cesta - razlastitev ceste - bodoče negotovo dejstvo - priključitev na komunalno omrežje - stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - obseg stvarne služnosti - odmera nadomestila - načelo pomoči prava neuki stranki
V zvezi z vprašanjem opisa stvarne služnosti, ko gre za omejitev izvrševanja služnosti le na določene dele služeče nepremičnine, je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da morajo biti meje izvrševanja služnosti natančno določene, posebej tam, kjer izvrševanje služnosti ni vezano na nek trajen infrastrukturni objekt. Opis prostorskih meja služnosti mora omogočati zanesljivo in trdno opredelitev meja prostora, na katerem se ta izvršuje, sicer ima lastnik služeče nepremičnine v zemljiški knjigi vpisano potencialno črno luknjo, ki omogoča nenadzorovano širjenje služnosti. Ta zahteva mora vsekakor veljati tudi za postopek dovolitve nujne poti. Jasne koordinate stvarne pravice lastnikom obeh zemljišč zagotavljajo potrebno varnost – lastnika gospodujočega zemljišča varujejo pred morebitnimi posegi v pravico, lastnika služečega zemljišča pa pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine. Opisano je še bolj pomembno ob urejanju nujne poti, ki v naravi še ne obstaja.
Višje sodišče v zvezi z odmero nadomestila še opozarja, da je vprašanje, ali bo del sporne površine postal javna cesta, bodoče negotovo dejstvo, ki se ga pri odmeri ne bi smelo upoštevati kot da bo gotovo nastopilo in zato nadomestila znižati.
Določila o nujnih poteh se v skladu z 91. členom SPZ smiselno uporabljajo tudi za priključitev na javna komunalna in druga omrežja, če lastnik nepremičnine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop.
spor majhne vrednosti - dobava električne energije - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - izpolnitev pogodbene obveznosti
V sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbena navedba, da bi naj sodišče prve stopnje kršilo določbo 451. člena ZPP s presojo, da je tožeča stranka podala ustrezno trditveno podlago svojega zahtevka, pomeni uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga. Tega ni mogoče obiti s sklicevanjem, da izpodbijane sodbe zato naj ne bi bilo mogoče preizkusiti, s čimer naj bi bila podana (dovoljena) bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Če tožena stranka nasprotuje presoji sodišča, da je tožeča stranka podala zadostno trditveno podlago, je jasno, da razlogi sodišča o tem obstajajo in je sodbo mogoče preizkusiti.
ZFPPIPP člen 56, 121, 121/1, 325, 325/1. ZNP-1 člen 21, 21/1, 22, 32, 32/1. SPZ člen 16, 16/1, 17, 17/1, 17/2. ZPP člen 337, 337/1.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - pritožba zoper sklep o prodaji - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - stranka stečajnega postopka - udeleženec stečajnega postopka - nepravdni postopek - izvedba dokaza z izvedencem - sestavina glavne stvari - glavna stvar in pritikline - pritiklina
ZFPPIPP ne ureja pravnega položaja, v katerem bi bil predmet prodaje premoženje, ki ni last stečajnega dolžnika. Zaradi navednega je pritožnik, ki trdi, da je lastnik kotlov, ob smisleni uporabi določb, ki urejejo nepravdni postopek, procesno legitimiran za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep o prodaji tega premoženja.
Pritožnik trdi, da predstavljata kotla pritiklino glavne stvari, njegove trditve pa dajejo ustrezno trditveno podlago tudi za presojo, ali predstavljata kotla sestavino glavne stvari. S predlaganim dokazom z izvedencem dokazuje pritožnik pravno relevantna dejstva v tej postopku, to je trdnost povezave kotlov z objektom (ki naj bi ju ne bi bilo mogoče ločiti brez poškodbe kotlovnice), kot tudi nekompletnost objektov brez delujoče kurilnice (saj naj bi večji del poslovnih stavb in proizvodnih prostorov ostal brez kakršnekoli možnosti ogrevanja). Prav tako trdi in dokazuje funkcionalno (saj naj bi bilo obratovanje kurilnice mogoče ponovno vzpostaviti) in prostorsko (parcelacija naj bi bila izvedena zgolj zato, ker premoženja kot celote ni bilo mogoče prodati) povezanost kurilnice s stavbami na območju celotnega objekta.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2, 62/5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Zmotno je stališče pritožbe, da dolžnik kriterijem obrazloženosti ugovora ni zadostil. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik, ki sicer ni zanikal pravnoposlovnega razmerja z upnikom, s tem, ko je navedel, da mu upnik ni predal že plačanega vozila, in na tej podlagi utemeljeval svoje nasprotovanje zahtevku za plačilo upnikove terjatve, zatrjeval negativno dejstvo, v zvezi s katerim mu v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, da bi se ugovor štel kot obrazložen, dokazov ni treba predlagati (sklep VSRS II Ips 751/2006). Trditveno in dokazno breme glede dejstev, na katerih utemeljuje obstoj terjatve, katere plačilo zahteva s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, namreč nosi upnik, niti določba drugega odstavka 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ niti določba drugega odstavka 61. člena ZIZ pa dokaznega bremena ne prerazporejata (sklep VSRS II Ips 751/2006). Upnik glede na naravo in tehnične značilnosti predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedb v zvezi s temeljem svoje terjatve v predlogu za izvršbo ni podal. V tej fazi postopka zato še niti ni omogočena presoja, ali dejstva, ki jih je v ugovoru zatrjeval dolžnik, predstavljajo pravno pomembna dejstva, s katerimi lahko dolžnik uspešno nasprotuje upnikovemu zahtevku. To presojo, kakor tudi presojo, ali so dolžnikove ugovorne navedbe utemeljene, ali jih vsebina v dokaz predloženih listin potrjuje in ali je torej utemeljeno dolžnikovo zavzemanje za zavrnitev upnikovega zahtevka, bo namreč sodišče lahko opravilo šele v nadaljnjem pravdnem postopku, potem ko bo upnik podal ustrezne navedbe o dejstvih, ki utemeljujejo njegov zahtevek, in zanje predložil dokaze. Pri tem pa bo dolžnik, potem ko se bo seznanil z dejstvi in dokazi, na katerih upnik utemeljuje svoj zahtevek, v skladu s procesnimi pravili svoje ugovore in dokaze zanje lahko tudi še dopolnil.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - pravno pomembna dejstva - odločanje v pravdnem postopku - utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Zmotno je stališče pritožbe, da dolžnik zgoraj navedenim kriterijem obrazloženosti ugovora ni zadostil. Iz dolžnikovih navedb namreč določno izhaja, da nasprotuje obstoju vtoževane terjatve in meni, da v ugovoru priloženem Dogovoru o plačilu odvetniške nagrade za opravljene pravne storitve zanj ni podlage. Presoja, ali so dolžnikove navedbe utemeljene, ali jih vsebina v dokaz predložene listine potrjuje in ali je torej utemeljeno dolžnikovo zavzemanje za zavrnitev upnikovega zahtevka, pa ni predmet sodne presoje v postopku reševanja ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak bo o tem sodišče odločalo v nadaljnjem pravdnem postopku. Šele v tem postopku bo namreč moral tudi upnik, ki nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja terjatve, katere plačilo je zahteval s predlogom za izvršbo, ponuditi navedbe o dejstvih, ki utemeljujejo njegov zahtevek, in zanje predložiti dokaze. Šele na podlagi teh navedb in predloženih dokazov pa bo sodišče v nadaljnjem kontradiktornem postopku lahko presodilo tudi utemeljenost dolžnikovih ugovorov, ki jih bo dolžnik, potem ko se bo seznanil z dejstvi in dokazi, na katerih upnik utemeljuje svoj zahtevek, v skladu s procesnimi pravili lahko tudi še dopolnil.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - odpoved iz krivdnih razlogov - test sorazmernosti - pravica do doma
Prvostopno sodišče je ob upoštevanju drugega odstavka 8. člena EKČP ter ustavnoskladne razlage, v obravnavanem primeru z natančno presojo konkretnih okoliščin primera, tudi prihodkov ostalih polnoletnih družinskih članov toženca, ki z njim živijo v neprofitnem stanovanju, vse do trenutka zaključene glavne obravnave, pravilno presodilo, da je v toženčevo pravico do spoštovanja doma dopustno poseči, ker za poseg obstaja zakonska podlaga in je poseg zaradi legitimnih ciljev tožnice (drugi odstavek 8. člena EKČP) nujen. Pravni redi, tudi naš, omogoča pogodbeno zvesti stranki, da doseže odstop od pogodbe, če druga stranka svojih pogodbenih obveznosti ne izpolni, med drugim tudi v primeru kršitve pogodbenih določil, kakršna je obravnavana, zaradi česar od pogodbi zveste stranke ni moč pričakovati, da bo v nedogled vztrajala v negotovem pogodbenem razmerju.
ZPP člen 242. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5/2, 9, 9/2, 9/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6, 7, 9, 9/4.
V skladu z Neobveznim pravnim mnenjem Ministrstva za pravosodje št. 705-8/2020/32 z dne 16. 2. 2021 se, ker priče, izvedenci, tolmači, stranke in morebitne druge osebe niso zaposlene na sodišču, v nobenem primeru ne more uporabiti 5. člen navedenega Aneksa, ki določa povračilo kilometrine za prevoz na delo in z dela, ampak se uporabi določba 9. člena Aneksa, ki določa povračilo kilometrine za uporabo lastnega vozila v državi. Pričam se torej kilometrina obračuna v višini 30 % cene neosvinčenega 95 oktanskega motornega bencina.
OZ člen 190, 190/1, 190/2, 191. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - neupravičena pridobitev - izvajanje storitev
Drugi odstavek 190. člena OZ izrecno določa, da lahko neupravičeni pridobitelj doseže korist tudi s storitvijo, ki jo opravi neupravičeno prikrajšani. Tožeča stranka se je ukvarjala s storitvijo prodaje dostopa do določenih podatkovnih baz in možnost dostopa tožene stranke do teh baz brez ustrezne protidajatve tožene stranke pomeni prav situacijo, ki jo ureja določba drugega odstavka 190. člena OZ. Drugačna interpretacija bi to določbo v celoti izvotlila.
otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami - premestitev - premestitev v drug zavod - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje
Pritožnik navedb o izboljšanju svojega vedenja, opustitvi fizičnega in psihičnega nasilja, zmanjšanju uporabe nedovoljenih substanc in prenehanju beganja iz zavoda ni z ničemer izkazal.
ZFPPIPP člen 18, 78, 78/2, 78/2-2, 78/2-5, 80, 121, 121/1. DZ člen 4. ZPP člen 214, 214/1, 337, 337/1.
imenovanje članov upniškega odbora - ovire za imenovanje upnika v upniški odbor - z upnikom povezana oseba - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Ovira za članstvo v upniškem odboru je podana, če ima upnik v razmerju do osebe, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka prisilne poravnave opravljal funkcijo direktorja dolžnika, položaj ožje povezane osebe. Med slednje spadajo tudi zunajzakonski partnerji teh oseb. Obstoj zunajzakonske skupnosti predstavlja predhodno vprašanje za ugotovitev položaja ožje povezane osebe, glede katere obstoji zakonska ovira za imenovanje za člana upniškega odbora.
skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - bivanje v tujini - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - način izvrševanja stikov - največja korist otroka - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša
Iz določb 138. in 139. člena DZ, na kateri se je sodišče oprlo, izhaja skupno varstvo in vzgoja kot prvenstvena odločitev. Zato mora sodišče vedno preizkusiti, ali so podani pogoji za to obliko varstva in vzgoje. Navedeno izhaja tudi iz določb Ustave (54. člen) in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), ki podeljujejo obema staršema enako odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj. To velja kot načelo tudi v primeru, ko starši ne živijo več skupaj; v skladu s 135. členom DZ imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter za njegov razvoj tudi po razpadu zakonske zveze. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. Skupno varstvo in vzgojo lahko sodišče izreče tudi v primeru, ko o tem med staršema ni soglasja. Otrokova korist je najbolj varovana takrat, ko sta tudi po razpadu skupne življenjske skupnosti starša v odnosu do njega v enakem pravnem položaju, ob pogoju, da sta oba primerna za zaupanje v varstvo in vzgojo.
Velika prostorska oddaljenost ne more biti odločilni dejavnik, ki bi preprečeval določitev skupnega varstva in vzgoje. Zaradi fizične odsotnosti nasprotnega udeleženca je pomembno, da s sinom v času počitnic oz. prihoda v Slovenijo ta primanjkljaj nadoknadita, in da deček z njim preživi večji del počitnic/praznikov.
Določitev skupnega varstva in vzgoje ne pomeni, da mora otrok z vsakim od staršev preživeti povsem enak del časa. Odločitev o načinu izvrševanja skupnega varstva in vzgoje je odvisna od številnih dejavnikov, med njimi tudi od finančnih in logističnih. Pritožbeno sodišče ne najde utemeljenega razloga, da ta oblika varstva in vzgoje dečku ne bi bila v korist. Nasprotno, v primeru skupnega starševstva se v otroku krepi zavedanje, da ohranja oba starša, da sta zanj oba enako pomembna. V starših pa se krepi občutek starševstva in z njim povezane odgovornosti za otroka.
Odločitev sodišča zasleduje otrokovo korist. Ta je, da ima z očetom v tednu tudi daljši stik, s katerim se jima omogoči krepitev medsebojne povezanosti. Zato mora predlagateljica tem okoliščinam ustrezno prilagoditi preživljanje vikendov s sinom. Seveda pa je možno, da se dogovorijo (tudi) drugače.
plačilo po dejansko opravljenem delu - dokazna ocena - dokazno breme - dodatek za dvojezičnost
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, ki je na podlagi pravilne dokazne ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožnica delo višje vrednotenega delovnega mesta ves čas spornega obdobja opravljala v obsegu 1/3 delovnega časa.
Ker je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "Realizator specialist", je bilo na njej breme dokazovanja, da opravlja naloge izven delokroga tega delovnega mesta ter v kakšnem obsegu.