škodni dogodek - prometna nezgoda - pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - lahka telesna poškodba - lahek primer po Fischerjevi lestvici - odmera odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - potek zdravljenja - primerljiva zadeva iz sodne prakse - novejša sodna praksa
Denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kažejo na višji trend odškodnin za tovrstne poškodbe.
Tožnik je zaradi poškodbe omejen pri športnem udejstvovanju v smislu planinarjenja in teka ter pri opravljanju svojega poklica. Je moški srednjih let, ki kot avtomehanik svoje delo pretežno opravlja stoje in s prepogibanjem še dodatno obremenjuje poškodovano koleno.
prekinitev izvršilnega postopka - osebni stečaj - javna dražba
Razglasitev sklepa o domiku se pri spletni javni dražbi opravi šele z njegovo izdajo, pri čemer pa sklep o domiku ne more biti oziroma ni izdan, preden je podpisan (v konkretnem primeru z varnim elektronskim podpisom) s strani pristojnega sodnika. Ker je bil oklic o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom objavljen 12. 5. 2023, so pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopile že z začetkom tega dne. In ker je bil sklep o domiku nepremičnin kupcu razglašen po tem, ko so že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka, je nastala situacija iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in je postopek izvršbe prekinjen z dnem začetka stečajnega postopka.
podrejene obveznice - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo - dopuščena revizija - vložena revizija kot razlog za prekinitev postopka - izbris obveznic - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - pravica do sojenja v razumnem roku - enotna sodna praksa - vprašanje pravilne uporabe materialnega prava - razlaga pravnih pravil
Ugotavljanje pravnih pravil ne predstavlja predhodnega vprašanja. Zato ne glede na pomembnost vprašanja, o katerem se odloča v reviziji, razlog za prekinitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP ni podan. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da je nezakonitost odločbe Banke Slovenije, ki jo zatrjuje tožnik, le eden izmed elementov zatrjevane vzročne zveze med ravnanjem toženke in tožniku nastalo škodo.
Odločanje o izrednem pravnem sredstvu že samo po sebi izkazuje, da je bilo o zadevi že odločeno z učinki pravnomočnosti. Tudi zato revizija ne more predstavljati utemeljenega razloga za prekinitev postopka.
V predmetni zadevi je intervenient trdil le, da je upnik stečajnega dolžnika in da je bil namen sporne pogodbe oškodovati prav njega. Ničesar ne pove o tem, kako bi se njegov pravni položaj razlikoval v primeru, da bi tožeča stranka v pravdi uspela, od položaja, ko bi izgubila. Jasno je namreč, da bo rezultat te pravde vplival na njegov premoženjski položaj, vendar to za dopustitev stranske intervencije ne zadošča.
ZSReg člen 17, 37, 37/1. ZZZDR člen 51. DZ člen 71, 77.
vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - pridobitev položaja udeleženca v postopku - nadomestni sklep - posebno premoženje zakonca - originaren način pridobitve - korporacijske pravice
DZ se je res začel uporabljati 15. 4. 2019, kar pa ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tudi po 51. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je še veljal v trenutku sklenitve navedene pogodbe o prostovoljnem odstopu poslovnega deleža, sklenjene med B. B. in C. B., je imel njen poslovni delež pravno naravo skupnega premoženja. Poslovna deleža sta bila namreč pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. V nobenem primeru pa ni mogel en zakonec drugemu zakoncu podariti del skupnega premoženja, ki bi tako po materialnopravno zmotnem stališču udeleženca B. B. postalo njegovo posebno premoženje. Slednje bi lahko postalo le, če bi ga B. B. neodplačno pridobil od tretje osebe ali pa bi bilo že prej posebno premoženje enega od zakoncev, ki bi bilo podarjeno drugemu zakoncu. Pri poslovnih deležih, pridobljenih v času trajanje zakonske zveze, je šlo ipso iure za podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev. Skupno premoženje namreč nastane originarno, ko se izpolnijo pogoji iz ZZZDR, zato korporacijske pravice spadajo v skupno premoženje zakoncev, ne glede na to kateri od zakoncev je vpisan v register.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - skrajna sila - odmera kazni
Ker ni bilo nevarnosti, ki bi jo bilo z ravnanjem obdolžene treba tempore criminis odvračati, se sleherno nadaljnje pritožbeno polemiziranje v zatrjevanju upravičljive skrajne sile pokaže kot odvečno in brez teže. Skozi pritožbeno izvajanje zaobide bistvo instituta skrajne sile, ki vendarle upraviči ravnanje tistega, ki zaščiti višji pravni interes pred neizogibno, neposredno pretečo nevarnostjo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače kot z ravnanjem, ki izpolnjuje bit kaznivega dejanja, ki pa pomeni manjše zlo, kot bi bilo povzročeno, če storilec ne bi naredil ničesar oziroma ne bi ravnal v nasprotju s pravom. Pri tem je ključnega pomena upoštevati, da mora biti grozeča nevarnost tako neposredna, da lahko v zelo kratkem času preraste v pravo nevarnost, situacija pa tako izredna in nevarnost tako pereča, da normalen človeški instinkt kliče po hitri reakciji, odlašanje in potrpežljivost pa bi bila nerazumna. Zgolj okoliščina dolžne pozornosti na otrokovo zdravje namreč avtomatično ne pomeni že tudi obstoja neposredne nevarnosti za njegovo življenje.
Omejitev preživnine je mogoča izključno ob upoštevanju kriterija koristi otroka, stališče, da je potrebno po razvezi zagotoviti povsem enak standard kot pred razvezo, torej ni absolutno.
Zakonec lahko zahteva preživnino v nepravdnem postopku z razvezo, vendar se bo njegova zahteva obravnavala kot tožba v pravdnem postopku.
obseg zapuščine - sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - zapustnikova terjatev - neobstoj terjatve - odškodnina žrtvam vojnega nasilja - pozneje najdeno premoženje zapustnika - zavrnjen zahtevek
Zapustnica nima pravno priznane terjatve do Republike Slovenije iz naslova materialne (premoženjske) vojne škode, ker pravne ureditve glede te vojne škode država še ni uredila. To pomeni, da zatrjevana terjatev še ni nastala, ker ni pravno priznana. Pritožnik se zato neutemeljeno zavzema, da bi sodišče moralo v sklepu o dedovanju navesti, da ima zapustnica terjatev iz tega naslova do Republike Slovenije.
OZ člen 14, 86. ZGD-1 člen 268, 268/2, 514, 514/1, 514/3, 515.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - imenovanje in odpoklic poslovodje - razlogi za odpoklic poslovodje - sklep o odpoklicu - ničnost sklepa
Sodišče druge stopnje soglaša s presojo izpodbijane sodbe v točki 21 obrazložitve, da v družbi z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d. o. o.) določba 514. člena ZGD-1, prvi odstavek, ne predstavlja podlage za uporabo 268. člena istega zakona, ki sicer ureja imenovanje in odpoklic uprave v delniški družbi (v nadaljevanju d. d.). Določbe o nadzornem svetu v d. d., ki so glede na dikcijo prvega odstavka 514. člena ZGD-1 uporabljive (tudi) v d. o. o., so določbe od 273. do vključno 284.a člena ZGD-1, med tem ko se določba 268. člena ZGD-1 dejansko nanaša na imenovanje in odpoklic uprave (poslovodstva) d. d. ter je umeščena v 5. oddelek (Organi delniške družbe), pododdelek 2 (Uprava). Ker je imenovanje in odpoklic poslovodstva v d. o. o. urejeno posebej, in sicer v določbi 515. člena ZGD-1, po pravilnem stališču izpodbijane sodbe o odpoklicu poslovodje v d. o. o. ni mogoče odločati na podlagi 268. člena ZGD-1. Glede na navedeno ne drži trditev pritožbe, da prvi odstavek 514. člena ZGD-1 „napotuje“ na uporabo vseh določb ZGD-1 o nadzornem svetu v delniški družbi. Ker torej v obravnavani zadevi sklep nadzornega sveta toženke v skladu z 86. v zvezi s 14. členom OZ ni ničen (ne more biti v nasprotju z določbo 268. člena ZGD-1, saj slednja v d. o. o. ni uporabljiva), je odveč kakršnokoli razpravljanje sodišča o vsebini Pogodbe o zaposlitvi, v skladu s katero je (bil) možen odpoklic tožnika kot poslovodje pred potekom mandata, in to brez utemeljenega razloga (takšen odpoklic je v d.o.o. možen v skladu s tretjim odstavkom 515. člena ZGD-1, takšen odpoklic pa je tudi v skladu z Aktom o ustanovitvi toženke, ki je veljal v spornem obdobju, pri čemer takšen razlog predstavlja odpoklic iz ekonomsko poslovnih razlogov (34. člen).
Pravna teorija utemeljuje uporabo pravila o dokaznem bremenu v primerih, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov in ob uporabi metodološkega napotka iz 8. člena ne more zanesljivo ugotoviti kakega pravno relevantnega dejstva. Kadar sodišče opusti izvedbo dokazov, ki jih je predlagala stranka, ki nosi dokazno breme, pa je podana bistvena postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je utemeljeno izrecno pritožbeno uveljavljala tožeča stranka. V pritožbi namreč sodišču očita neizvedbo dokazov (zaslišanje številnih prič, zakonitega zastopnika tožeče stranke), ki jih je predlagala zaradi ugotovitve obsega toženkine uporabe dodatnih poslovnih prostorov, poškodb kot posledici toženkine malomarne uporabe najetih in dodatnih poslovnih prostorov tožeče stranke ter o obvestilu toženi stranki o njihovi uporabi dodatnih poslovnih prostorov brez podlage in soglasja tožeče stranke. Navedene predlagane dokaze je po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeno zavrnilo z argumentom, da bi priče zagotovo potrdile navedbe tožeče stranke in da bi v zvezi z nasprotovanjem tožeče stranke s toženkino uporabo dodatnih poslovnih prostorov brez podlage tožeča stranka toženo stranko morala opozoriti pisno. S tem je prvostopenjsko sodišče napravilo vnaprejšnjo dokazno oceno izpovedb predlaganih prič brez izvedbe tega dokaza.
Nesprejemljivo je tudi stališče sodišča, da bi kot verodostojen dokaz o zgoraj omenjenem opozorilu tožene stranke, da uporablja prostore brez pravne podlage, upoštevalo le listinski dokaz. ZPP namreč ne pozna vrednostne stopnje dokazil.
DZ člen 138, 138/4, 173, 173/1, 177, 177/2. ZNP-1 člen 108.
sprememba odločitve o stikih - omejitev pravice do stikov - spremenjene razmere - osebni stiki z otrokom - neosebni stik - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - obseg in način izvajanja stikov - pravica do stikov - ogroženost otroka - razgovor z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - varstvo koristi otroka
Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavlja korist otroka, vendar pa lahko sodišče po prvem odstavku 173. člena DZ le enemu ali obema staršema omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Sodišče lahko tudi odloči, da se stiki ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak drugače, če je le tako mogoče varovati korist otroka.
Ogroženost otroka z osebnimi stiki z materjo je konkretno in jasno izražena. Njegova stiska je tako močna, da je utrpel akutno stresno reakcijo (tresenje pred stiki, krč v roki, dihalna stiska). Trenutno mu osebni stiki z materjo niso v korist, zaradi česar jih je bilo potrebno omejiti na neosebne stike.
Otrok stike z materjo odklanja zaradi njenega impulzivnega vedenja ter neprimernega govorjenja. Siljenje otroka, ki je izrazil takšen odpor do osebnega stika, pa lahko pri otroku povzroči še hujši odpor do stikov.
delna ustavitev izvršbe - delno plačilo - račun kot verodostojna listina
V pritožbi zatrjevanega plačanega računa ni v predlogu za izvršbo, tako po številki kot po znesku, zato ga upnik ne izterjuje. Dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je plačal 127,74 EUR, za kar je upnik delno umaknil predlog za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00072410
OZ člen 33. ZPP člen 140, 142, 142/3, 142/4, 182, 182/3, 318, 318/1, 318/1-4.
izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - sklenitev kupoprodajne pogodbe - zavezovalni pravni posel - predpogodba - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pasivnost tožene stranke - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sistem afirmativne litiskontestacije - domneva priznanja tožbenih trditev - nasprotje med trditvami in dokazi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - primarni in eventualni zahtevek
Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzame obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba (33. člen OZ). V konkretnem primeru je bila izstavitev zemljiškoknjižne listine vezana na sklenitev prodajne pogodbe (pogodbeni stranki sta se namreč v 9. členu navedene pogodbe dogovorili, da bo zemljiškoknjižno dovolilo podano šele v prodajni pogodbi). S tem, ko je sodišče prve stopnje smiselno ugotovilo, da je podano nasprotje med zatrjevanim dejstvom, da je bila med pravdnima strankama sklenjena kupoprodajna pogodba ter predloženim dokazom (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), iz katerega katerih izhaja, da je bila med pravdnima strankama sklenjena predpogodba, ne bi smelo izdati zavrnilne zamudne sodbe, temveč bi moralo nadaljevati postopek in po opravljeni glavni obravnavi o tožbenem zahtevku odločiti s kontradiktorno sodbo.
Predmet socialnega spora ni bila tožnikova delovna uspešnost niti pravna podlaga za opravljanje tožnikovega dela, temveč zgolj tožnikovo zdravstveno stanje v povezavi z njegovo preostalo delovno zmožnostjo. Tožnikova zmožnost opravljati delo še naprej brez škode, ki bi ob tem nastala na njegovem zdravstvenem stanju. Uspešnost opravljanja tožnikovega dela ne moremo enačiti z njegovo zdravstveno zmožnostjo to delo opravljati. Slednje vprašanje, ki je pomembno za presojo invalidnosti, je izrazito strokovno vprašanje, ki ga lahko ugotavljajo le strokovnjaki s področja medicinske stroke. Ravno zaradi tega je sodišče imenovalo izvedenski organ, ki je sporno vprašanje presojalo.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov - pomanjkljivi podatki - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - zavrnitev predloga za taksno oprostitev
Glede na to, da predstavlja taksna oprostitev izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je potrebno izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - bivanje v tujini - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - način izvrševanja stikov - največja korist otroka - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša
Iz določb 138. in 139. člena DZ, na kateri se je sodišče oprlo, izhaja skupno varstvo in vzgoja kot prvenstvena odločitev. Zato mora sodišče vedno preizkusiti, ali so podani pogoji za to obliko varstva in vzgoje. Navedeno izhaja tudi iz določb Ustave (54. člen) in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), ki podeljujejo obema staršema enako odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj. To velja kot načelo tudi v primeru, ko starši ne živijo več skupaj; v skladu s 135. členom DZ imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter za njegov razvoj tudi po razpadu zakonske zveze. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. Skupno varstvo in vzgojo lahko sodišče izreče tudi v primeru, ko o tem med staršema ni soglasja. Otrokova korist je najbolj varovana takrat, ko sta tudi po razpadu skupne življenjske skupnosti starša v odnosu do njega v enakem pravnem položaju, ob pogoju, da sta oba primerna za zaupanje v varstvo in vzgojo.
Velika prostorska oddaljenost ne more biti odločilni dejavnik, ki bi preprečeval določitev skupnega varstva in vzgoje. Zaradi fizične odsotnosti nasprotnega udeleženca je pomembno, da s sinom v času počitnic oz. prihoda v Slovenijo ta primanjkljaj nadoknadita, in da deček z njim preživi večji del počitnic/praznikov.
Določitev skupnega varstva in vzgoje ne pomeni, da mora otrok z vsakim od staršev preživeti povsem enak del časa. Odločitev o načinu izvrševanja skupnega varstva in vzgoje je odvisna od številnih dejavnikov, med njimi tudi od finančnih in logističnih. Pritožbeno sodišče ne najde utemeljenega razloga, da ta oblika varstva in vzgoje dečku ne bi bila v korist. Nasprotno, v primeru skupnega starševstva se v otroku krepi zavedanje, da ohranja oba starša, da sta zanj oba enako pomembna. V starših pa se krepi občutek starševstva in z njim povezane odgovornosti za otroka.
Odločitev sodišča zasleduje otrokovo korist. Ta je, da ima z očetom v tednu tudi daljši stik, s katerim se jima omogoči krepitev medsebojne povezanosti. Zato mora predlagateljica tem okoliščinam ustrezno prilagoditi preživljanje vikendov s sinom. Seveda pa je možno, da se dogovorijo (tudi) drugače.
Sodna poravnava je sporazum, s katerim stranke uredijo svoja civilnopravna razmerja. Sklenejo ga v pisni obliki pred sodnikom v pravdnem ali nepravdnem postopku, z učinki pravnomočne sodbe. Ker mora sodnik že ob sklepanju sodne poravnave paziti, da ta ne bi nasprotovala prisilnim predpisom in morali, saj v tem primeru sodne poravnave ne sme dovoliti, je sodna praksa enotna, da je morebitno takšno kršitev možno uveljavljati le z zahtevo za varstvo zakonitosti kot izrednim pravnim sredstvom, so pravno zmotni pritožbeni očitki o materialnopravni zmotnosti presoje sodišča prve stopnje, ko to ni upoštevalo materialnopravnih določb OZ, ki se nanašajo na delno ničnost pogodbe.
motenje posesti - motilno dejanje - zadnje posestno stanje
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva in pravilna in jo pritožba s povzetimi pritožbenimi navedbami, s katerimi predvsem ponuja lastno dokazno oceno in lastne dokazne zaključke ne more izpodbiti.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - odpoved iz krivdnih razlogov - test sorazmernosti - pravica do doma
Prvostopno sodišče je ob upoštevanju drugega odstavka 8. člena EKČP ter ustavnoskladne razlage, v obravnavanem primeru z natančno presojo konkretnih okoliščin primera, tudi prihodkov ostalih polnoletnih družinskih članov toženca, ki z njim živijo v neprofitnem stanovanju, vse do trenutka zaključene glavne obravnave, pravilno presodilo, da je v toženčevo pravico do spoštovanja doma dopustno poseči, ker za poseg obstaja zakonska podlaga in je poseg zaradi legitimnih ciljev tožnice (drugi odstavek 8. člena EKČP) nujen. Pravni redi, tudi naš, omogoča pogodbeno zvesti stranki, da doseže odstop od pogodbe, če druga stranka svojih pogodbenih obveznosti ne izpolni, med drugim tudi v primeru kršitve pogodbenih določil, kakršna je obravnavana, zaradi česar od pogodbi zveste stranke ni moč pričakovati, da bo v nedogled vztrajala v negotovem pogodbenem razmerju.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, za katera posamezna opravila iz obračuna izvršitelja je izvršitelju priznalo plačilo za delo in povračilo stroškov. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu na obračun izvršitelja zgolj sklicevalo, ni pa povzelo posameznih stroškovnih postavk iz obračuna niti obračuna izvršitelja ni vročilo dolžnikoma, kot slednje tudi pravilno izpostavlja pritožba.