ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 11, 11/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nastanek večje škode - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - nedopustne pritožbene novote - uporaba ZPŠOIRSP - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Tožnik bi moral zatrjevati in dokazati, da si je za zaposlitev aktivno prizadeval že pred izbrisom (torej vseskozi, ne le v obdobju izbrisa ali po njem), pa pri tem brez svoje krivde ni bil uspešen. V nasprotnem primeru tožnik ne more dokazati vzročne zveze med izbrisom in svojo nezmožnostjo pridobivanja zaslužka. Ne prepriča namreč, da je bil prav izbris tisti izključni razlog, ki mu je preprečeval vsakršne možnosti za delo in pridobivanje dohodkov.
V konkretnem primeru niso podane posebne okoliščine, ki bi terjale prisojo višje odškodnine od tiste, ki je bila tožniku priznana že v upravnem postopku (5.100 EUR). Tožnik nastanka zatrjevane premoženjske škode (izguba socialnih transferjev, stroški pridobivanja dokumentov, prevodov in plačila taks) ni izkazal že po temelju, glede nepremoženjske škode pa posebnih okoliščin, ki bi narekovale višjo odškodnino od že prejete, bodisi ni zatrjeval bodisi ni dokazal.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 116, 116/3. KZ-1 člen 204, 204/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - tatvina
Pritožbene navedbe, da je tožnik delo pri toženki opravljal 24 let in da v zvezi z njegovim delom ni bilo nikoli nobenih pripomb in da še nikoli ni bil disciplinsko kaznovan, niso bistvene. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je tožnik v toženkinem skladišču., kjer je opravljal delo, vzel karton z 250 kosi (škatlicami) cigaret, ki so bile pripravljene za odpremo, jih odnesel v viličarja in se z njimi odpeljal ter da si jih je na tak način protipravno prisvojil, kot mu to očita toženka v izpodbijani odpovedi. Z odtujitvijo oziroma protipravno prilastitvijo cigaret je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima hkrati tudi vse znake kaznivega dejanja tatvine.
sklep o prekinitvi postopka - razlog za prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka - nepopolna ali nerazumljiva vloga - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - pritožba zoper obrazložitev - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - odločitev sodišča
Odločitev sodišča predstavlja izrek, ne pa obrazložitev sodbe oz. sklepa.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe. V obravnavanem primeru je tožnikova vloga, s katero je tožbo dopolnil, namreč prispela na sodišče pred potekom roka za dopolnitev tožbe. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe napačna, saj je tožnik tožbo po pozivu sodišča dopolnil v dodeljenem roku. Šlo je torej za dopolnitev tožbe po pozivu sodišča in ni bilo mogoče šteti, da je to nova tožba, ki jo je potrebno vpisati pod novo opravilno številko.
vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vrsta pogodbe - darilna pogodba - izročilna pogodba (preužitkarska pogodba) - pogoji za vrnitev - vračanje daril dedičev - darila dana osebam, ki niso zakoniti dediči - dediči in abstracto
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je toženec dedič in abstracto oziroma je ob zakonitih dedičih (sin in hči zapustnika) samo potencialni zakoniti dedič, ki bi dedoval, če ne bi bilo tožeče stranke kot dediča. Zato je pravilno stališče, da se obdarjenec, ki je imel ob podaritvi lastnost zakonitega dediča in abstracto, šteje za tretjo osebo, če ob zapustnikovi smrti ni bil pozvan k dedovanju. V zapuščino se vštevajo le vrednosti daril, ki so jih prejele osebe, ki bi prišle po zakonitem dedovanju upoštev kot dediči, to je osebe, ki bi dedovale v konkretnem primeru. Če torej oseba v konkretnem primeru ne bi dedovala kot zakoniti dedič, se vednost darila, ki ga je ta oseba prejela več kot leto dni pred zapustnikovo smrtjo, ne upošteva v obračunski vrednosti zapuščine. Gre za ustaljeno sodno prakso višjih in Vrhovnega sodišča.
Toženec ne pride v poštev kot dedič in concreto, zato se šteje za drugo osebo in ne za dediča.
Pri pravni ustanovi vračanja daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža gre za poseg tako v zapustnikovo svobodo razpolaganja inter vivos, kakor tudi v že obstoječo lastninsko pravico obdarjenca. Prvi pogoj za dopustnost takšnega posega je, da je jasno določen v zakonu. Tak primer sta določbi četrtega in petega odstavka 28. člena ZD. Razlaga, za katero se zavzema tožeča stranka, bi bila hud poseg v zasebno lastnino zaradi varstva interesa nujnih dedičev. Posegli bi že v lastninsko pravico nadaljnjega pridobitelja in to celo mimo časovne omejitve iz petega odstavka 28. člena ZD. To bi pomenilo tudi poseg v varnost pravnega prometa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00071296
DZ člen 7, 141, 141/1, 156, 157, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1.. ZIZ člen 9, 9/3, 11, 11/1, 29, 29/1, 29/4, 58, 58/4.. ZNP-1 člen 100, 108.
začasna odredba v družinskih sporih - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - stiki pod nadzorom - začasna prepoved stikov - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - začasna odredba o preživljanju otrok - kasnejši izvršilni naslov
Razlogi na strani nasprotne udeleženke, ki so terjali začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo predlagatelju, ne narekujejo tako izjemnega ukrepa, kot je prepoved vsakršnih osebnih stikov otrok z njo, pa tudi ne ukrepa stikov pod nadzorom.
Preprečitvi nadaljnjih kontaktov deklice z maminim partnerjem sta začasno namenjena sklep sodišča o prepovedih, izrečenih maminemu partnerju po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, in odločitev sodišča o začasnem nadzoru CSD nad izvajanjem starševske skrbi nasprotne udeleženke nad otroki. Ukrepa prepovedi stikov otrok z mamo oz. stikov pod nadzorom zato zaenkrat ne prideta v poštev.
Tako kot ostale začasne odredbe v družinskih zadevah se tudi začasna odredba o preživljanju otrok izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Predlagatelj ni opredelil, koliko znašajo nujni (ne potrebni, kot to velja za končno odločitev) stroški preživljanja otrok, niti ni trdil da bo njihovo preživljanje brez predlagane začasne odredbe ogroženo.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje za začasno odpravo obveznosti plačila preživnine, ki jo je predlagatelj po obstoječem izvršilnem naslovu dolžan plačevati nasprotni udeleženki. Ob svoji pravnomočnosti bo namreč izpodbijana začasna odredba nadomestila obstoječi izvršilni naslov glede obveznosti preživljanja otrok, čeprav v njej to ni izrecno določeno. Gre za kasnejšo odločbo, ki vprašanje varstva in vzgoje otrok ter s tem povezano preživljanje otrok ureja drugače kot predhodna odločba oz. poravnava.
ZDSS-1 člen 24, 24/2. ZPP člen 214, 214/1. ZDR-1 člen 83, 83/1, 93.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - daljši odpovedni rok - odpoved glavni obravnavi - dokazovanje nespornih dejstev
Ker toženka neutemeljeno ni upoštevala datuma prenehanja delovnega razmerja, ki ga je navedla tožnica v odpovedi in pri določitvi katerega je upoštevala dogovorjeno dolžino odpovednega roka, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071078
ZD člen 142. OZ člen 766. ZPP člen 337, 337/1.
mandatna pogodba z odvetnikom - plačilo odvetniških storitev - zapustnikov dolg - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - dedičeva odgovornost za dolgove - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - vrednost podedovanega premoženja - pritožbena novota - nedovoljene pritožbene novote
Pri odločitvi se je sodišče prve stopnje sklicevalo na določbo prvega odstavka 142. člena ZD, pri čemer je izrecno ugotovilo, da toženka ni ugovarjala, da bi zapustnikovi dolgovi presegli vrednost podedovanega premoženja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072649
ZDR-1 člen 34, 179, 179/1. ZPP člen 7.
nesreča na delu ali v zvezi z delom kot pravni standard - navodilo za delo - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je do nezgode prišlo v zvezi z delom, in torej nasprotna pritožbena zavzemanja toženca, da je do te prišlo v tožnikovem prostem času, niso utemeljena. To dokazuje več naveznih okoliščin in te nedvoumno dokazujejo pasivno legitimacijo toženca. Ni odločilno, da in zakaj se je delo opravljalo na soboto, ki je bila sicer pri delodajalcu prost dan (in ne na petek, ki je bil odrejen kot prost dan), niti da so se tega dne pripravljala drva, kar ne sodi v delokrog toženca oziroma med tožnikove redne delovne obveznosti, in da so bile prisotne tudi osebe, ki pri tožencu niso bile zaposlene. Bistveno tudi ni, ali je bil tožnik za svoje delo plačan, in ali je imel oblečeno delovno opremo, niti, da A. A. v podjetju toženca ni zaposlen, da se je delo opravljalo na njegovih zasebnih zemljiščih, in da se drva potem niso prodajala. Odločilno je, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da se je delo pri tožencu opravljalo tudi kakšno soboto, da je delo v gozdu tožniku odredil A. A. in da je bilo izkazano, da ima ta v podjetju toženca številne pristojnosti (upravne, v zvezi z inšpekcijo, zaposlovanjem, itd.).
predelano vozilo - kolo z motorjem - zavest o protipravnosti
Pritožnik zatrjuje, da očitanega dne ob očitanem času na očitanem kraju ni zaznal hitrosti, ki bi presegala 45 km/h in šele ko so ga policisti ustavili, so ga tudi seznanili, da gre več od dovoljene hitrosti.
Iz zapisnika o zaslišanju obdolženca z dne 11. 8. 2023 izhaja, da je obdolženi izpovedal, da ga je policist ustavil, da mu je policist rekel, da je moped predelan, obdolženi pa mu je pritrdil, da gre več od dovoljene hitrosti, kar je sklepal po tem, da je na njem drugačna izpušna cev.
Protispisnosti, kot pritožbenega razloga po drugem odstavku 155. člena ZP-1, tako ni mogoče ugotoviti. V kolikor pa povzete pritožbene trditve zatrjujejo nepravilnost zapisnika z dne 11. 8. 2023, pa pritožbeno sodišče zaključuje, da iz navedenega zapisnika, ki ga je obdolženi podpisal, izhaja, da je obdolženi sledil glasnemu nareku ter da na zapisano nima pripomb. Zato s trditvami, ki so pritožbene novote in za katere obdolženec ne pojasni, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja po sodišču prve stopnje ne more izpodbiti.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 18, 18/2, 144, 144/5, 155, 155/1, 155/1-8.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - pravica do ugovora zoper rezultat preizkusa z alkotestom - preizkus z etilometrom
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072341
OZ člen 131.
nesreča pri delu - teorija jajčne lupine - pravno relevanten vzrok za nastalo škodo - deljena vzročnost
Po teoriji jajčne lupine mora odgovorna oseba oškodovancu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile. Osebne lastnosti in stanja oškodovanca torej niso pravno relevanten sovzrok, ki bi delno razbremenil odgovorno osebo. Uporaba te teorije je res tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom, a po pravilni presoji sodišča prve stopnje obravnavani primer ni takšen. Sodišče prve stopnje je upoštevalo mnenje izvedencev medicinske stroke, ki sta ugotovila, da je imel tožnik že pred nezgodo pri delu težave z ledveno hrbtenico.
Že sam pritožnik izraža prepričanje, da bo (šele) s sodbo ustrezno obrazloženo, kako in na kakšen način je prišlo do samega dogodka in temu lahko pritožbeno sodišče zgolj pritrdi, saj ni dvoma, da bi izrekanje o pritožbeno izpostavljenih vprašanjih presegalo okvire tega pritožbenega postopka, ko se ugotavlja zgolj to, ali je podana večja verjetnost, da je obtoženec storil kaznivo dejanje kot se mu očita, ali ga ni storil in ko se ugotavlja, ali je obtoženec ponovitveno nevaren in ali je moč to ponovitveno nevarnost preprečiti z milejšimi ukrepi.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (2005) člen 7. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (2005) priloga II.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - poškodba na delu - dvigovanje bremen - ročno prenašanje bremen - steklo - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - ocena tveganj - vzrok za nastanek škode - pogoj za nastanek škodne posledice - vzročna zveza - pojem nevarne stvari in nevarne dejavnosti - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - obveznost delodajalca
Zavarovancu toženke ni mogoče očitati, da je ravnal protipravno, ko je tožniku odredil, naj skupaj s sodelavcem odnese steklo v prvo nadstropje.
Treba je razlikovati med vzroki in pogoji za nastanek škode: za ugotovitev krivdne odškodninske odgovornosti je pomembno le, katero ravnanje predstavlja odločilen vzrok nastanka škode, pogoji niso pravno upoštevni. Pomanjkanje organizacijskih in tehničnih ukrepov, ocene varnostnih razmer, ukrepov za izogibanje tveganjem za nastanek poškodb in nadzora nad delom so (lahko) le pogoji za nastanek škode, ne pa neposredni vzrok za tožnikovo poškodbo. S temi trditvami torej tožnik odškodninske odgovornosti toženkinega zavarovanca ne more utemeljiti.
Opustitev zagotavljanja ustreznih pripomočkov za nošenje težkih bremen je sicer lahko pravno relevanten vzrok poškodovanja, vendar v konkretnem primeru ta opustitev ni v vzročni zvezi z nastalo škodo.
Steklo samo po sebi ni nevarna stvar, nošenje stekla pa ne nevarna dejavnost.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - razlogi za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sklep o prekinitvi postopka je pomembna procesna odločitev, ki vpliva na pravico strank do učinkovitega sodnega varstva in sojenja v razumnem roku ter se prepleta s temeljnimi načeli pravdnega postopka (načelo ekonomičnosti, smotrnosti, kontradiktornosti, prepovedi zlorabe pravic in razpolaganja z nedovoljenimi zahtevki). Sodišče mora opraviti skrbno in celostno presojo ali je prekinitev postopka smiselna in smotrna, ali bo vplivala na pravico strank do sojenja v razumnem roku (torej v kakšni fazi sta oba postopka), kakšne so realne možnosti, da bo v drugem postopku o vprašanju odločeno hitreje, ali gre morda za zlorabo pravic ene izmed strank, očitno neutemeljeno zahtevo o prekinitvi, prima facie jasno rešitev predhodnega vprašanja, ipd. Gola navedba, da se postopek prekine, ker bo o predhodnem vprašanju odločeno v drugem postopku, ne dosega standarda ustrezne obrazloženosti sodnih odločb.
Naloga zapuščinskega sodišča ni, da išče premoženje in njegove pritikline (ključe, dokumente ipd.), temveč le ugotavlja, katero premoženje sodi v zapuščino in kdo ga deduje oziroma prejme na kakšni drugi pravni podlagi. Zato so neutemeljene obširne pritožbene navedbe, da sodišče ni z zadostno stopnjo zanesljivosti ugotovilo, ali avto sploh še obstoji, kje se nahaja, prav tako ne navedbe, kakšne težave in odgovornosti v zvezi z lastništvom neznano kje se nahajajočega avtomobila utegnejo zadeti pritožnico.
zaščita pred vznemirjanjem - varstvo solastnika in skupnega lastnika - varstvo lastnika - dvojček - ponovna obravnava - odprava škode - povrnitev škode - rušenje objekta - izdano gradbeno dovoljenje - solastnina vmesne nosilne stene - upravljanje s stvarjo - samovoljnost - soglasje solastnika - poseg v solastninsko pravico
Samovoljnosti toženčevega posega v civilnopravno sfero tožnikov ne more opravičiti izdano gradbeno dovoljenje, na katerega se vseskozi sklicuje toženec. Pripomniti gre, da je bilo dovoljenje za odstranitev objekta v fazi izvedbe rušenja zgolj dokončno, pravnomočno pa je postalo šele kasneje, na kar je pravilno opozorilo že prvostopenjsko sodišče, enako pa pravzaprav izhaja tudi iz pritožbenih navedb o časovnem poteku dogajanja. Vendar pa tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje ne izključuje protipravnosti povzročene škode, ki v posledici (sicer dovoljenega) gradbenega posega nastane drugemu. Toliko bolj to drži takrat, ko je nastanek škode dejansko predvidljiv. Pritrditi gre presoji prvostopenjskega sodišča, da bi se toženec moral in mogel zavedati, da tožnikoma zaradi večletne povečane vlage in lažjega prehoda toplote skozi neizolirano steno lahko (med drugim) nastane plesen. Že splošni načeli skrbnosti in prepovedi povzročanja škode drugemu bi od toženca torej zahtevali, da bi se rušenja (ki mu torej več let ni sledila gradnja, ker je bilo gradbeno dovoljenje v tem delu odpravljeno) vzdržal.
Na strani staršev in otroka je prišlo po sklenitvi sodne poravnave do spremembe preživninske sposobnosti obeh staršev in potreb nasprotnega udeleženca.
Spremenjene okoliščine na podlagi katerih se določa nova nižja preživnina, nujno vodijo k iskanju novega vrednostnega razmerja med vsemi dejavniki, ki vplivajo na določitev višine preživnine tako v razmerju otroka do obeh staršev (ker gre za pravico oziroma dolžnost preživljanja), kot v razmerju med staršema kot preživninskima zavezancema (ko gre za porazdelitev preživninskega bremena).
spor iz družinskih razmerij - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe mladoletnega otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - materialne zmožnosti staršev - določitev višine preživnine - odmera preživnine - obrazložitev pritožbe - neobrazložena pritožba
Pritožba je pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Le takšna pritožba omogoča vsebinsko presojo utemeljenosti pritožnikovih navedb na eni strani in pravilnosti izpodbijane prvostopenjske odločbe na drugi strani. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba nasprotnega udeleženca tem kriterijem v večji meri ne zadosti, saj ne vzpostavi argumentirane in konkretizirane polemike z razlogi sodišča prve stopnje, temveč le ponavlja svoje trditve iz postopka na prvi stopnji.
motenje posesti - dostop do objekta - možnost dostopa do prostorov - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - izkaz verjetnosti - pisne izjave prič - pravno varstvo - načelo dispozitivnosti - pravno vprašanje - nekonkretizirane pritožbene navedbe - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - denarna kazen - namen denarne kazni
Ali je bila tožničina posest motena ali ne, je pravno vprašanje.
Tožnica v skladu z načelom dispozitivnosti prosto izbira, kakšno pravno varstvo bo zahtevala.
Namen denarne kazni pri začasnih odredbah je prisiliti dolžnika, da bo začasno odredbo spoštoval. Če je kazen premajhna, takega namena ni mogoče doseči.