Dolžnik ima prav, da iz sodnega registra izhaja, da je društvo, ki opravlja nepridobitno dejavnost. Dolžnik ni gospodarski subjekt, za katere v skladu s 482. členom ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih in za katera sodijo okrožna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP.
duševne motnje - psihična bolezen - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - oddelek pod posebnim nadzorom - postopek po ZDZdr - nepredvidljivo ravnanje duševno prizadetih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zdravila - nujno zdravljenje - izvedensko mnenje - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov
Za odločitev je odločilno stanje ob odločanju, ob ugotovljenem dejanskem stanju pa je izpolnjen pogoj, da oseba huje ogroža svoje zdravje. V trenutnem stanju duševne motnje druge oblike zdravljenja ne pridejo v poštev in je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom edina možna oblika zdravljenja.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - postopek proti mladoletnikom - varnostni ukrep odvzema predmetov - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - nevarnost, da bo predmet ponovno uporabljen za kaznivo dejanje
Dokazni postopek je pokazal, da je tedaj mladoletni A. A. uporabil mobilni telefon kot predmet, ki je bil namenjen prenosu in pregledu spornih datotek in v povezavi s spominsko kartico gotovo omogočil izvršitev očitanega kaznivega dejanja.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da spisovni podatki nedvomno izkazujejo obstoj nevarnosti, da bo mladoletnik telefon uporabil za ponovno izvršitev kaznivega dejanja. To oceno potrjuje daljše časovno obdobje, v katerem je deloval, večje število spornega gradiva in dejstvo, da je kaznivo dejanje storil z različnima izvršitvenima oblikama. Očitno je mladoletnik vešč pridobivanja spornega gradiva, saj je uporabljal posebno aplikacijo, s pomočjo katere je naložil in posredoval večjemu številu uporabnikov gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok.
Mladoletnik je s prenosom spornih posnetkov in fotografij na svojo elektronsko napravo ter posredovanjem drugim uporabnikom vsaj posredno vzpodbudil spolno zlorabo otrok z namenom snemanja in fotografiranja ter njene nadaljnje distribucije. Če ne bi bilo odjemalcev tovrstnih fotografij in videoposnetkov, do spolnih zlorab otrok z namenom prikaza na spletu ne bi prihajalo. Vse navedeno utemeljuje nujnost in sorazmernost izrečenega varnostnega ukrepa iz prvega odstavka 73. člena KZ-1 ter njegov preventivni namen.
hujši prekršek - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da je sodišče prve stopnje s sklepom EPVD 512/2023 z dne 2. 8. 2022 ugodilo predlogu za odlog izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, da je preizkusna doba pričela teči 8. 9. 2022 in bi se iztekla 8. 5. 2024 in da je storilec tekom preizkusne dobe, konkretno dne 24. 7. 2023, storil hujši prekršek.
ustna posojilna pogodba - obveznost posojilojemalca - vrnitev posojila - rok za vrnitev posojila - če rok ni določen - zastaranje terjatve iz posojilne pogodbe - ugovor zastaranja - dospelost terjatve - kdaj začne teči zastaranje - kogentnost določil oz
V primeru, ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika (v obravnavanem primeru: od zahteve - opomina upnika, naj mu dolžnik posojilo vrne - drugi odstavek 574. člena OZ), po ustaljenih stališčih sodne prakse zastaranje začne teči po poteku primernega roka, v katerem bi upnik lahko oziroma bi moral opraviti dejanje. Določbe o zastaranju so kogentne in teh rokov upnik s svojo neaktivnostjo ne more podaljševati.
KZ-1 člen 31, 257, 257/3. ZSPJS člen 32. KPJS člen 46, 46/1, 46/3. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 90.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - stalna pripravljenost za delo - dodatek za stalno pripravljenost - javni uslužbenci - pravna zmota
Pritrditi je izčrpni obrazložitvi v izpodbijani sodbi, da zakonodaja na področju (stalne) pripravljenosti delavca na delo ni (bila) dovolj in vsakomur (ne glede na to, ali ima potrebna pravna znanja ali ne) jasna in nedvoumna.
Šele iz kasnejših razlag posameznih določb KPJS, končnega poročila KPK in priporočila glede izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost za delo zaposlenih na fakultetah UL, v kabinetih predsednika vlade in ministrov ter mestnih občinah z dne 28. 6. 2016 in stališča UL KEV z dne 17. 1. 2016 izhaja, da je izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost za pedagoške, strokovne, vodstvene in administrativne zaposlene na fakultetah protipravno in neetično.
Resda je obtoženec univerzitetno izobražena oseba, ki je v kritičnem času zasedal najpomembnejši položaj na fakulteti in je (bil) tudi dolžan poznati predpise s področja delovnih razmerjih za zaposlene na fakulteti, vendar je pričakovanje, da vse navedene predpise oseba, z naravoslovno izobrazbo, tudi pravilno interpretira, nerealno.
Prvostopenjsko sodišče je na več mestih izpodbijane sodbe jasno in obrazloženo zaključilo, da obtožencu po izvedenem dokaznem postopku nista dokazani niti zavestna kršitev relevantne zakonodaje in tudi ne naklep pridobitve protipravne premoženjske koristi sebi in drugim in ne, kot očita pritožnik, da v konkretnem primeru obstoji opravičljiva pravna zmotna.
povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje nasilja v družini - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - modifikacija tožbenega zahtevka - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - obseg nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - okoliščine konkretnega primera - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
V sodni praksi je zavzeto in potrjeno stališče, da lahko sodišče v izjemnih primerih, kadar se oblike škode iz 179. člena OZ vzajemno pogojujejo in prepletajo tako, da jih ni mogoče ločevati, prisodi enotna odškodnina za vse posledice posega v oškodovančevo celovitost. To velja predvsem takrat, ko nepremoženjske škode ni mogoče cepiti na posamezne vzroke in vidike ter manifestacije oškodovančevega trpljenja. Ob enotni odškodnini se le v izjemoma - v posebnih primerih - prizna še ločena odškodnina za ostale oblike nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, če se pojavljajo v posebej izraziti obliki in s tem prerastejo v samostojno obliko škode. Pristop k enotni škodi se je uveljavil zlasti pri obliki odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Praviloma je edini mogoč in skladen z generalno klavzulo 35. člena Ustave RS. Ta ponazarja najbolj tipične primere osebnostnih pravic: nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti ter varstvo zasebnosti. Hkrati zagotavlja tudi nedotakljivost "osebnostnih pravic". Tudi OZ sledi Ustavi. V prvem odstavku 179. člena, na primer, daje zaščito "osebnostni pravici", čeprav posebej poudarja še kršitev nekaterih posameznih osebnostnih pravic.
Posegi v osebnostne pravice, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja nasilja v družini, so že v zakonski normi medsebojno tako prepleteni in pogojeni, da jih ni mogoče ločeno obravnavati. Odškodninskega tožbenega zahtevka zato ni treba specificirati za poseg v vsako od varovanih osebnostnih pravic. Zadošča zahtevek za enotno odškodnino za duševne bolečine, za vse obravnavanega posege v posamezne osebnostne pravice oškodovanca. Vsi posegi skupaj praviloma oškodovancu povzročijo kompleksne posledice v obliki duševnega trpljenja, lahko tudi v obliki težav s telesnim zdravjem. Zato škode ni mogoče obravnavati po posameznih postavkah in za poseg v vsako osebnostno pravico posebej, pač pa tako, kot se je škoda dejansko manifestirala - enotno in hkrati ter temu ustrezno postaviti tudi zahtevek za enotno odškodnino.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00073548
OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (2002) člen 12. ZPP člen 212. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232. ZPIZ-2 člen 178, 178/1, 178/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - protipravnost ravnanja - zdravstvene omejitve - trditveno in dokazno breme - sprememba izpodbijane sodbe
Tožnica ni uspela dokazati, da je s strani tožene stranke odrejeno delo z delno pokretno oskrbovanko preseglo njene zdravstvene zmožnosti, zato je presoja sodišča prve stopnje o protipravnem ravnanju tožene stranke, ki temelji na nepravilni uporabi pravila o dokaznem bremenu, zmotna.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - zaznamba izbrisne tožbe - sestavine zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - formalno pomanjkljiv predlog - ugovorni postopek - elektronsko poslovanje - zbirka listin
Resda ZZK-1 v četrtem odstavku 146. člena, ki omogoča saniranje nepopolnega zemljiškoknjižnega predloga v ugovornem postopku tudi v primerih, ko ga je vložil odvetnik, govori o priložitvi listin, vendar je treba izhajati iz predpisanega elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih in pomena, ki ga ima navedba listine v jeziku elektronske aplikacije za vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Le če je listina pripeta kot priloga, je v elektronski zemljiški knjigi vključena v zbirko listin in v izreku sklepa, s katerim se dovoli vpis, navedena kot podlaga vpisu.
OZ člen 111, 633, 633/3, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/1, 649, 649/1, 662, 662/1. ZPP člen 286b.
odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve
Odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve se izvrši z enostransko izjavo volje, iz katere izhaja, da pogodbi zvesta stranka odstopa od pogodbe. Položaj pogodbi zveste stranke ima pravno naravo oblikovalnega upravičenja, saj ta lahko enostransko doseže, da obstoječa obveznost med strankama preneha. Z razvezo pogodbe pa prenehajo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, ki so nastale s sklenitvijo pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071086
OZ člen 131. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost zavarovanca - odgovornost delodajalca - padec delavca - običajna metoda dela - pravila varnega dela - dokaz z izvedencem - varstvo in zdravje pri delu - strokovno vprašanje - zavrnitev dokaza - kršitev pravice do izjave
Ponovno je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke. V obravnavanem primeru se je postavilo vprašanje, kakšna je bila pravilna delovna metoda, kakšna so bila ustrezna delovna sredstva (potrebnost vozička pri delu tožnice in njegova ustreznost) in ali je za opravljanje tožničinega dela bilo potrebno in izvedeno ustrezno usposabljanje iz varstva pri delu, pa tudi, ali je bil delovni proces pri zavarovancu tožene stranke ustrezno organiziran. Pritožbeno sodišče je že v prejšnjem sklepu navedlo, da gre v obravnavani zadevi za strokovno vprašanje, za kar je potrebno znanje iz varstva pri delu, s katerim pa sodišče ne razpolaga.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072649
ZDR-1 člen 34, 179, 179/1. ZPP člen 7.
nesreča na delu ali v zvezi z delom kot pravni standard - navodilo za delo - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je do nezgode prišlo v zvezi z delom, in torej nasprotna pritožbena zavzemanja toženca, da je do te prišlo v tožnikovem prostem času, niso utemeljena. To dokazuje več naveznih okoliščin in te nedvoumno dokazujejo pasivno legitimacijo toženca. Ni odločilno, da in zakaj se je delo opravljalo na soboto, ki je bila sicer pri delodajalcu prost dan (in ne na petek, ki je bil odrejen kot prost dan), niti da so se tega dne pripravljala drva, kar ne sodi v delokrog toženca oziroma med tožnikove redne delovne obveznosti, in da so bile prisotne tudi osebe, ki pri tožencu niso bile zaposlene. Bistveno tudi ni, ali je bil tožnik za svoje delo plačan, in ali je imel oblečeno delovno opremo, niti, da A. A. v podjetju toženca ni zaposlen, da se je delo opravljalo na njegovih zasebnih zemljiščih, in da se drva potem niso prodajala. Odločilno je, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da se je delo pri tožencu opravljalo tudi kakšno soboto, da je delo v gozdu tožniku odredil A. A. in da je bilo izkazano, da ima ta v podjetju toženca številne pristojnosti (upravne, v zvezi z inšpekcijo, zaposlovanjem, itd.).
ZP-1 člen 66, 66/6, 152, 152/1, 161, 161/2, 163, 163/1.
pritožba - umik pritožbe - dovoljenost pritožbe
Zagovornik storilca je pritožbo pred izdajo odločbe višjega sodišča nedvoumno umaknil. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 163. člena ZP-1).
ZPrCP člen 101, 101/3, 103/3-3, 101/10. ZP-1 člen 66, 66/2, 68, 157, 157/3.
načelo materialne resnice - ustavitev vozila - razlogi za izstop
V pritožbi storilec zatrjuje, da je iz avta izstopil zaradi astmatičnega napada, ker je rabil Ventolin, ki je bil v zadnjem delu avtomobila ter za svoje trditve sodišču predlaga, da si pridobi storilčevo medicinsko dokumentacijo. S takimi navedbami povsem jasno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Poleg tega zgoraj povzete pritožbene trditve in v pritožbi predlagani dokazi (naj si sodišče pridobi storilčevo medicinsko dokumentacijo) predstavljajo pritožbene novote, saj storilec ni verjetno izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji (tretji odstavek 157. člena ZP-1). Kot take so za pritožbeno sodišče neupoštevne in jih zato pritožbeno sodišče ni presojalo v smeri kršitve načela materialne resnice.
ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 11, 11/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nastanek večje škode - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - nedopustne pritožbene novote - uporaba ZPŠOIRSP - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Tožnik bi moral zatrjevati in dokazati, da si je za zaposlitev aktivno prizadeval že pred izbrisom (torej vseskozi, ne le v obdobju izbrisa ali po njem), pa pri tem brez svoje krivde ni bil uspešen. V nasprotnem primeru tožnik ne more dokazati vzročne zveze med izbrisom in svojo nezmožnostjo pridobivanja zaslužka. Ne prepriča namreč, da je bil prav izbris tisti izključni razlog, ki mu je preprečeval vsakršne možnosti za delo in pridobivanje dohodkov.
V konkretnem primeru niso podane posebne okoliščine, ki bi terjale prisojo višje odškodnine od tiste, ki je bila tožniku priznana že v upravnem postopku (5.100 EUR). Tožnik nastanka zatrjevane premoženjske škode (izguba socialnih transferjev, stroški pridobivanja dokumentov, prevodov in plačila taks) ni izkazal že po temelju, glede nepremoženjske škode pa posebnih okoliščin, ki bi narekovale višjo odškodnino od že prejete, bodisi ni zatrjeval bodisi ni dokazal.
Vrhovno sodišče se je že izreklo, da so razpoke in neravna tla v mestnem okolju in na pohodnih površinah za pešce nekaj vsakdanjega in pričakovanega. Popolna in absolutna ravnost pohodnih površin je namreč nenavadna in neživljenjska.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 116, 116/3. KZ-1 člen 204, 204/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - tatvina
Pritožbene navedbe, da je tožnik delo pri toženki opravljal 24 let in da v zvezi z njegovim delom ni bilo nikoli nobenih pripomb in da še nikoli ni bil disciplinsko kaznovan, niso bistvene. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je tožnik v toženkinem skladišču., kjer je opravljal delo, vzel karton z 250 kosi (škatlicami) cigaret, ki so bile pripravljene za odpremo, jih odnesel v viličarja in se z njimi odpeljal ter da si jih je na tak način protipravno prisvojil, kot mu to očita toženka v izpodbijani odpovedi. Z odtujitvijo oziroma protipravno prilastitvijo cigaret je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima hkrati tudi vse znake kaznivega dejanja tatvine.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5/1, 5/6. Stavkovni sporazum (2013) točka 13c. ZJU člen 16.
stroški prevoza na delo in z dela - policist - najkrajša pot
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da je javnemu uslužbencu mogoče upoštevati pot z uporabo avtoceste le v primeru, če gre hkrati za najkrajšo (varno) pot, pri čemer je pravilna tudi presoja, da je najkrajša varna pot tista, ki je najkrajša po razdalji in ne "najkrajša" po času. Javnim uslužbencem tako pripada kilometrina le za takšno pot, kar je izrecno določeno v prvem odstavku 5. člena Aneksa h KPND.
predelano vozilo - kolo z motorjem - zavest o protipravnosti
Pritožnik zatrjuje, da očitanega dne ob očitanem času na očitanem kraju ni zaznal hitrosti, ki bi presegala 45 km/h in šele ko so ga policisti ustavili, so ga tudi seznanili, da gre več od dovoljene hitrosti.
Iz zapisnika o zaslišanju obdolženca z dne 11. 8. 2023 izhaja, da je obdolženi izpovedal, da ga je policist ustavil, da mu je policist rekel, da je moped predelan, obdolženi pa mu je pritrdil, da gre več od dovoljene hitrosti, kar je sklepal po tem, da je na njem drugačna izpušna cev.
Protispisnosti, kot pritožbenega razloga po drugem odstavku 155. člena ZP-1, tako ni mogoče ugotoviti. V kolikor pa povzete pritožbene trditve zatrjujejo nepravilnost zapisnika z dne 11. 8. 2023, pa pritožbeno sodišče zaključuje, da iz navedenega zapisnika, ki ga je obdolženi podpisal, izhaja, da je obdolženi sledil glasnemu nareku ter da na zapisano nima pripomb. Zato s trditvami, ki so pritožbene novote in za katere obdolženec ne pojasni, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja po sodišču prve stopnje ne more izpodbiti.