ZNP-1 člen 85, 85/2, 85/3. DZ člen 20, 62, 98, 98/1, 100, 100/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 23, 25, 43.
preživnina nepreskrbljenemu zakoncu - odločanje o zahtevku - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - razveza zakonske zveze
Na podlagi določbe tretjega odstavka 85. člena ZNP-1 sodišče s sklepom, s katerim razveže zakonsko zvezo, odloči tudi o preživljanju zakonca. To procesno odločbo vsebinsko napolnjuje prvi odstavek 100. člena DZ, ki določa, da nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko od drugega zakonca zahteva preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu od pravnomočno razvezane zakonske zveze.
Dejstvo, da izvršilna sodnica o zahtevi dolžnika, da se izvršba utesni, ni odločila takoj, ko je sodišče to zahtevo prejelo, čeprav se je spis takrat nahajal zaradi obravnave tožnikovega ugovora na višjem sodišču in je zato prišlo do preplačila zaradi plačila banke (dne 18. 1. 2017 v znesku 6.943,08 EUR), tudi po presoji sodišča druge stopnje ne predstavlja kvalificirane stopnje napačnosti. Zahteva, da sodnik v vsaki zadevi, ki mu je dodeljena, sprejme odločitev isti dan, ko prispe v spis vloga katere od strank postopka, ni realno izvedljiva niti tega ne terja profesionalna skrbnost sodnika. Taka obveznost ni določena niti v ZIZ niti v drugih procesnih zakonih.
ZPP člen 189, 189/3, 189/4, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1.
zavrženje tožbe - litispendenca
Ob ugotovitvi, da je socialni spor v zvezi z izpodbijanima odločbama na dan prejema (odstopa) tožbe že tekel ter da gre za dve tožbi iste tožeče in tožene stranke zoper isti odločbi tožene stranke, je sodišče kasneje prejeto tožbo na podlagi prvega odstavka 274. člena in tretjega odstavka 189. člena ZPP pravilno zavrglo.
ZP-1 člen 66, 66/2, 155, 155/2, 157, 157/3. ZPrCP člen 35, 35/5.
udeleženec cestnega prometa - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - hitri postopek o prekršku
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je med vožnjo uporabljal mobitel ter v zvezi s tem zatrjuje, da navedeno potrjuje dejstvo, da PN ni podpisal ter da se policistka A. A. primera ni spominjala. S takimi trditvami pa storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedbe zaslišane priče B. B., s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato teh pritožbenih navedb vsebinsko ne more presojati.
Neutemeljen je nosilni pritožbeni očitek, da je izpodbijana odločitev sodišča nepravilna, ker sodišče ni upoštevalo, da je bilo tožnici delovno razmerje nezakonito odpovedano, zaradi česar ji posledično niso bile priznane pravice, ki jih je vtoževala v tem postopku. Ključno v zadevi je, da je bilo v delovnem sporu pravnomočno odločeno, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni nezakonita. Na to dejstvo ne more vplivati pritožbena trditev, da je tožnica po tem pravnomočno zaključenem postopku pridobila določeno medicinsko dokumentacijo s strani lečečih specialistov. Sodišče je namreč predlog za obnovo sodnega postopka zavrglo, ker je bil vložen prepozno.
Ker sta bili s sodbo Vrhovnega sodišča RS ugoditveni sodbi spremenjeni, tožbeni zahtevek zavrnjen in ugotovljeno, da ostaneta upravni odločbi z dne 30. 7. 2015 in 9. 2. 2016 v veljavi, je toženec na podlagi 3. odst. 260. člena ZUP po uradni dolžnosti obnovil postopek, odpravil upravno odločbo z dne 11. 12. 2019 in ugotovil dolg v višini 14.371,13 EUR.
Ni pravilno razlogovanje sodišča, da je bilo dejansko stanje o obsegu stroškov zdravljenja v tujini že razčiščeno v postopkih, ki so se zaključili pred uvedbo obnovitvenega postopka. Ni mogoče slediti niti obrazložitvi sodbe, da sta izpodbijani odločbi glede na 214. člen ZUP-a nedosledni in pomanjkljivo obrazloženi. Zmotno je stališče sodišča, da bi toženec v obravnavanem predsodnem postopku moral izhajati iz odločb z dne 30. 7. 2015 in 9. 2. 2016, čeprav sta po posegu revizijskega sodišča v pravnomočni sodbi ostali v veljavi. Toženec je pravilno posegel v odločbo z dne 11. 12. 2019.
Ko torej iz trditev in dokazov, priloženih k pritožbi izhaja, da je storilec servisnemu centru A. poslal določene dokumente, pri čemer je prvo sporočilo bilo poslano dne 27. 1. 2022, iz s strani tujega prekrškovnega organa priložene odločbe z dne 20. 7. 2022 pa izhaja, da bi te podatke moral posredovati do dne 22. 2. 2022, pri tem pa iz potrdila z dne 2. 3. 2023 ni jasno, na koga se potrdilo nanaša oziroma kateri osebi (pravni ali fizični) je bila izrečena denarna kazen, je pritožnik uspel vzbuditi dvom o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje.
Ob tem, ko se določba 5. alineje petega odstavka 50. člena ZCestn sklicuje na določbo sedme alineje prvega odstavka 42. člena, iz katere izhaja, da mora cestninski zavezanec za uporabo cestninske ceste izvesti elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje, točke cestninjenja ali drugega mesta elektronske registracije v skladu s predpisi, je zaključiti, da gre za blanketno normo.
Kdaj je registracija skladna s predpisi nam povedo druge določbe ZCestn, konkretno določba 27. člena, ki v četrtem odstavku določa, da cestninski zavezanec uporablja OBU napravo med vožnjo po cestninski cesti na način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.
Splošni akt iz 21. člena ZCestn je Splošni akt o cestninjenju in le ta preverjanje delovanja naprave DarsGo ureja v podpoglavju 6.2.2.4.
Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je za uresničitev storilčeve pravice do obrambe potrebno storilcu v zvezi njegovega protipredpisnega ravnanja očitati konkretne dejanske okoliščine. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče poudarja, da se ta zahteva ne nanaša na konkretizacijo vzroka, zaradi katerega ni stekla mikrovalovna komunikacija3, saj tega vzroka prekrškovni organ pri prekrških, ugotovljenih s tehničnimi sredstvi, niti ne more vedeti, kot izpostavlja tudi sama pritožba, temveč se zahteva nanaša na očitek opustitve izvedbe zahtev iz četrtega odstavka 21. člena ZCestn, to je v konkretnem primeru opustitev preverjanja pravilnosti OBU naprave in opustitev odprave nepravilnosti delovanja OBU naprave na prvi cestninski uporabniški točki.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - priporni razlog begosumnosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik ni izpostavil nobene relevantne okoliščine, ki bi terjala drugačno odločitev od tiste, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ko je pravilno zaključilo, da so podani zakonski in ustavni pogoji za podaljšanje pripora. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče zgolj navajalo medicinsko dokumentacijo, enako tudi sodni izvedenec, vendar pa te dokumentacije naj ne bi vsebinsko obravnavalo. Sodni izvedenec se je opredelil do medicinske dokumentacije v spisu, ki jo je predložil tožnik. Opravil je tudi osebni pregled. Podrobno je povzel ugotovitve glede tožnikovega zdravstvenega stanja. V primeru tožnikovih težav pa po mnenju sodnega izvedenca ne gre za takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti. Upoštevaje razbremenitve pri delu, je namreč tožnik še vedno zmožen opravljati drugo ustrezno delo.
zavrženje pritožbe kot prepozne - fiktivna vročitev - datum vročitve
Zgolj pavšalna pritožbena trditev, da je bilo sodno pisanje v hišnem predalčniku tožnice puščeno 15. 9. 2023 in ne 14. 9. 2023, za katero ne predlaga nobenega dokaza, zakonske domneve vročitve ne more izpodbiti.
začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode - škoda na zdravju
Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, je tožnik podal predlog za izdajo začasne odredbe iz razloga, ker v primeru, če bo moral delati kot odgovorni rudar, mu bo nastala težko nadomestljiva škoda na njegovem zdravstvenem stanju. Delodajalec je tožniku zagotovil, da ne dela kot rudar, temveč da dela zunaj jame skladno z mnenjem izvajalca MDPŠ, in sicer po 4 ure dnevno. V tem primeru torej ni nevarnosti za nastanek težko nadomestljive škode za tožnikovo zdravstveno stanje.
začasna nezmožnost za delo - samozaposlena oseba - direktor
Neutemeljen je osrednji pritožbeni očitek, da je sodni izvedenec tožnika napačno obravnaval kot samozaposleno osebo, ker je tožnik ustanovitelj in lastnik kapitalske družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri je zaposlen. Pravilno je sicer razlogovanje toženca, da so razmerja v kapitalski družbi in v primeru samozaposlenih oseb drugačna. Vendar je v tem sporu ključno, da tožnik kot ustanovitelj in lastnik kapitalske družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri je tudi zaposlen, opravlja svojo dejavnost sam. Tožnik nima zaposlenega nobenega drugega delavca.
Pri ocenjevanju začasne nezmožnosti se ocenjuje zdravstveno stanje v povezavi z delom, ki ga zavarovanec v spornem obdobju opravlja. Niti ZZVZZ niti Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne dajejo pravne podlage, ki bi tožencu omogočala, da bi v postopkih ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo zavarovancem nalagal konkretne omejitve na delu.
Tožnik je direktor in hkrati zaposlena oseba kot monter. Pa vendar ne moremo pritrditi zaključku toženca, da bi lahko tožnik v spornem obdobju opravljal kot direktor pisarniška, administrativna dela, ker v 30 % oziroma polovico delovnega časa opravlja dela direktorja, oziroma dela, ki niso vezana na lestvi. Pritožbeni očitek v tej smeri bi bil lahko uspešen, če bi imel tožnik zaposlenega delavca.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZUP člen 80. ZP-1 člen 55, 57, 57/1.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - indikator - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - javna listina
Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je jasno in nedvoumno zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni., kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. Postopek preizkusa z elektronskim alkotestom pa še ni postopek o prekršku. Gre za postopek, ki je predpisan v 107. členu ZPrCP in ga izvajajo policisti v okviru izvrševanja svojih pooblastil, v katerem se preverja psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa in v katerem so glede na zakonske določbe vozniki dolžni sodelovati. Ker torej ne gre za zapisnik, ki bi bil sestavljen v okviru postopka o prekršku, temveč v predhodni fazi, ki se vodi po določbah ZPrCP in ob smiselni uporabi ZUP, niso potrebni nobeni pravni pouki o pravicah obdolženca pred podajo izjave, kot neutemeljeno navaja pritožnik.
Pritožba utemeljeno opozarja, da iz razlogov sodišča prve stopnje po eni strani izhaja, da so podani objektivni znaki očitanega prekrška zavajajoče poslovne prakse (med drugim tudi, da taka poslovna praksa glede oglaševanja cenovne prednosti zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika ter povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel), po drugi strani pa v okviru ugotovljenih olajševalnih okoliščin za izrek opomina iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je bil povprečni potrošnik seznanjen s scenami, po katerih je storilka - pravna oseba prodajala nadzorovano blago (posteljnine) in ga je po teh cenah lahko tudi kupil.
domneva odgovornosti lastnika vozila - pravica do obrambe - zastaranje postopka o prekršku
Storilec s trditvami, da ga prekrškovni organ ni seznanil z nobenim dokazilom, smiselno očita kršitev pravice do obrambe, vendar pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da prekrškovni organ storilcu slike glede na zakonske določbe ni dolžan pošiljati, po vpogledu v PN pa ugotavlja, da je bil storilec v navedenem PN poučen, da je dokaz prekrška radarska slika, ki jo je mogoče videti na sedežu prekrškovnega organa. Vsled temu zaključuje, da so pritožbene trditve o kršitvi storilčevih pravic neutemeljene.
actio pro socio - družbeniška tožba - nasprotna tožba - družba z neomejeno odgovornostjo - poslovodja družbe - upravljanje družbe - vodenje družbe - poslovanje družbe - stroški pravdnega postopka - nalog za plačilo sodne takse
Če sta v notranjem razmerju družbenika nastopala enakopravno, če sta o vseh zadevah družbe odločala skupaj in družbo dejansko skupaj vodila, potem pritožbeno sodišče ne najde utemeljenega razloga za odrek družbeniške tožbe družbeniku, ki je hkrati tudi poslovodja, in ki je po nalogu toženca le temu plačal določeno opremo iz sredstev družbe (v pričakovanju oz. po dogovoru, da bo toženec ta sredstva družbi vrnil). Četudi bi lahko vložil tožbo v imenu družbe, mu z ozirom na dejstvo, da je že tožen z actio pro socio, enakovrstna nasprotna tožba predstavlja ugodnejše pravno sredstvo.
ZP-1 člen 52, 52/2, 52/2-1, 105, 105/4, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 105, 105/4, 107.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor - utemeljen sum - domneva nedolžnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da utemeljen sum izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti (iz katerega izhaja, da je imel obdolženec ob upoštevanju tolerance v organizmu najmanj 0,70 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), ki ga je obdolženec brez pripomb podpisal, saj je glede na predložene dokaze verjetnost, da je obdolženec ta prekršek dejansko storil, večja od verjetnosti, da ga ni storil.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071863
OZ člen 45, 45/1, 45/2, 190, 190/1.
pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače - sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča - ustni dogovor o plačilu - vračilo are - vračilo kupnine - grožnja (sila) - neupravičena obogatitev - potrdilo o plačilu - policijski zapisnik - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine
Tožničino izpoved je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo kot neverodostojno, saj je v tem postopku izpovedovala drugače kot prej v kazenskem postopku, enako njene priče. V njeni izpovedi je več neskladij.
Tožnica je imela 7.500 EUR že vnaprej pripravljenih v kuverti. Iz tega je mogoče zaključiti, da plačilo takšnega zneska ni bila hipna odločitev pod vplivom grožnje, temveč je to že vnaprej načrtovala. Takšno sklepanje dodatno utrjuje dejstvo, da je pred tem isti dan na banki dvignila prav takšen znesek. Poleg tega je v potrdilu o plačilu zapisala, da gre za vračilo kupnine. Iz vsega navedenega izhaja, da je 7.500 EUR tožencu izročila prostovoljno, po vnaprejšnjem dogovoru.
Policijski zapisnik kot javna listina potrjuje le resničnost tega, da je tožnica določena dejstva navajala, ne pa tudi resničnosti teh navedb.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - trditveno in dokazno breme
Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, v kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti tiste spremenjene okoliščine, torej okoliščine, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene, in ki bi upravičevale taksno oprostitev, pri čemer časovna oddaljenost med že pravnomočnim odločanjem in ponovnim odločanjem o taksni oprostitvi ni pravno odločilna.