postopek vpisa v sodni register - registrski postopek - udeležba v postopku - zavrnitev predloga - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je na podlagi takšnih trditev pravilno zaključilo, da A. A. ni izkazal, da je še sedaj zakoniti zastopnik subjekta vpisa, saj svojih trditev ni niti obrazložil, kar bi moral glede na to, da navedeno iz sodnega registra ne izhaja. Zatrjevati bi moral dejstva, iz katerih naj bi izhajalo, da je bil nepretrgoma od 30. 9. 1999 zakoniti zastopnik subjekta vpisa oziroma da je zakoniti zastopnik še sedaj, pa je to le pavšalno zatrjeval in se skliceval na listine v zgoraj navedenih registrskih zadevah. Pritožnik torej že trditvenemu bremenu ni zadostil. Ker je dokazovanje namenjeno potrjevanju zatrjevanih dejstev, sodišče utemeljeno ni sledilo njegovemu predlogu za vpogled v listine v zadevah Srg 2019/6578 in 2020/41336.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - ogrožanje opravljanja dejavnosti - trditveno in dokazno breme predlagatelja - pomanjkljiva trditvena podlaga
Sodišče pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse ne upošteva le okoliščin likvidnosti, temveč tudi premoženjsko in finančno stanje stranke.
V obravnavanem primeru ni dvoma, da toženka razpolaga s premoženjem, zaradi česar je na toženki, da v postopku trdi in izkazuje, da slednjega ne more unovčiti za pridobitev sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
ZPP člen 285, 339, 339/1, 451, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 619, 639, 639/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nekonkretizacija očitanih kršitev - nesklepčnost - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - procesni pobotni ugovor - uveljavljanje pobotnega ugovora - pravočasnost ugovora zaradi pobota - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - ugovor neizpolnitve
Procesni pobotni ugovor se res lahko uveljavlja do konca glavne obravnave, vendar morajo v sporih majhne vrednosti dejstva in dokazi glede obstoja nasprotne terjatve biti navedena že v vlogah, ki jih je mogoče obravnavati po 451. in 452. členu ZPP. Ker je v predmetni zadevi toženec dejstva in dokaze v utemeljitev pobota navedel šele v drugi pripravljalni vlogi, sodišče prve stopnje utemeljenosti pobotnega ugovora v skladu s 453. členom ZPP pravilno ni upoštevalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00072279
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-1, 383, 383/1-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - kvalifikatorna okoliščina - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - izrek oprostilne sodbe
Namen pridobitve premoženjske koristi je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja naveden, tožilka je tudi obrazložila, zakaj meni, da je obtoženec obravnavano dejanje storil z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Toda merodajen je le opis kaznivega dejanja v obtožbi, ki se nato v primeru obsodilne sodbe prelije v izrek sodbe. Ta znak v konkretnem opisu kaznivega dejanja pa ni bil z ničemer konkretiziran.
ZD člen 221. OZ člen 191, 280, 364, 364/2. SPZ člen 192, 200.
prodaja solastniškega deleža - vrnitev kupnine zaradi razveze pogodbe - vrnitev denarja v zapuščino - naknadno najdeno premoženje - aktivna legitimacija za tožbo - odstop dednega deleža - pravila vračanja - komu se izpolnjuje - stranke pogodbe - navideznost pogodbe - upravičenec do izpolnitve - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - načelo vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga - pripoznava dolga - izročitev zemljiškega pisma
Pritožbeno sodišče se strinja, da je izročitev zemljiškega pisma s podpisanim indosamentom s strani prve toženke B. A. dne 29.8.2017 pomenila tudi pripoznavo dolga (364. člen OZ). Zemljiški dolg je instrument stvarnopravnega zavarovanja obveznosti, zemljiško pismo pa vrednostni papir z inkorporirano stvarno pravico iz zemljiškega dolga (bivši členi 192-200 SPZ). Dolg lahko dolžnik pripozna tudi posredno, npr. tako, da da zavarovanje (drugi odstavek 364. člena OZ).
V razmerju do tožeče stranke je bila obogatena le prva toženka, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila celotna kupnina plačana v korist prve toženke kot pogodbenice, ne glede na to, ali je bila kupnina nakazana na njen račun ali v gotovini izročena njej osebno ali osebi, za katero je sama navedla, naj se ji plača (drugemu tožencu). Plačilo drugemu tožencu je bilo izvedeno po njeni volji in z njenim soglasjem, še vedno pa pomeni izpolnitev pogodbe v korist prodajalke, torej prve toženke (280. člen OZ). Drugi toženec je po ugotovitvi sodišča prve stopnje del kupnine očitno zadržal na podlagi nekega dogovora med njim in prvo toženko. V razmerju do tožeče stranke je torej zavezanka za vrnitev kupnine na podlagi odpadle pravne podlage le prva toženka, ne pa tudi drugi toženec.
nedovoljena pritožba - pooblaščenec, ki ni odvetnik - vložitev pritožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom - pooblaščenec brez opravljenega PDI - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Ker sta pritožnika zoper odločitvi sodišča prve stopnje vložila pritožbi, o katerih odloča višje sodišče, mora imeti pooblaščenec, po katerem sta vložila pritožbi, opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je na navedeno določbo ZPP stranki opozorilo v pravnem pouku izpodbijanih sklepov. Pritožnika sta kljub temu pritožbo vložila po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, zato jo je moralo višje sodišče kot nedovoljeno zavreči.
enostranski umik predloga - nepravdni postopek - nasprotni udeleženci
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu napačno sklicuje na določbo 188. člena ZPP o umiku tožbe, saj za umik predloga v nepravdnem postopku veljajo določbe 25. člena ZNP-1. Le-ta določa, da lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Za tak umik ni potrebno soglasje nasprotnega udeleženca.
sklep o domiku nepremičnine - pričakovalna pravica kupca - umik predloga za izvršbo
Novela ZIZ-J, ki je uveljavila, da zoper sklep o domiku ni pritožbe, nepravilnosti pri dražbi pa se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, kakor tudi Novela ZIZ-L, ki je uzakonila spletno javno dražbo kot dodaten način prodaje nepremičnine, v varovanje kupčevega ali dolžnikovega pravnega položaja nista prinesli nobenih sprememb.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/4, 163/6, 165, 165/2.
odločitev o stroških postopka - naknadna odločitev o stroških postopka - zahteva za povračilo stroškov - višina stroškov
Niti v ZPP niti v drugem predpisu ni podlage za stališče, da do odločitve o predlogu za dopustitev revizije sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati sklepa o stroških postopka po četrtem odstavku 163. člena ZPP.
Višje sodišče ugotavlja, da v situaciji enotno vodenega kazenskega postopka zoper več soobtožencev, obtoženec ne more biti zaslišan kot priča niti glede kaznivega dejanja, ki je očitano le soobtožencu, v drugačni vlogi kot vlogi obtoženca.
ZFPPIPP člen 97, 97/2-3, 357. ZFPPIPP-H člen 112, 137, 137/2.
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - unovčenje stečajne mase - izterjava terjatev stečajnega dolžnika - soglasje stečajnega sodišča za izplačilo - plačilo pravdnih stroškov - plačilo sodne takse - položaj in pristojnosti upravitelja - odškodninska odgovornost upravitelja - oprava dejanja
Ob odločanju o soglasju k plačilu pravdnih stroškov, ki bili stečajnemu dolžniku s pravnomočno odločbo naloženi v plačilo, sodišče ne presoja potrebnosti in utemeljenosti pravdnega postopka, v katerem so ti stroški nastali. Smiselno enako velja glede obveznosti plačila sodne takse v postopku, v katerem je stečajni dolžnik zavezanec za njeno plačilo. Presoja sodišče v zvezi s soglasjem k plačilu teh stroškov (to je stroškov pravdnega postopka) je zato osredotočena na ugotovitev, da so bili stroški stečajnemu dolžniku s pravnomočnim sklepom v ugotovljeni višini naloženi v plačilo. Glede sodne takse pa je podlaga za soglasje k izplačilu ugotovitev, da je stečajni dolžnik opravil dejanje v sodnem postopku, zaradi katerega je zavezanec za plačilo predpisane sodne takse.
dedni dogovor - izpodbijanje - sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine
Dedinje so se z dednim dogovorom sporazumele o delitvi in načinu delitve dela zapuščine, katerega obseg ni bil sporen, in so na podlagi dispozitivnih pravic že v okviru zapuščinskega postopka uredile vprašanje delitve z dednim dogovorom, s čimer je nastala pogodba civilnega prava. Ta ima učinek sodne poravnave. Zapuščinsko sodišče je, v skladu s 3. odstavkom 214. člena ZD, takšen dedni dogovor zajelo v izrek sklepa o dedovanju, s čimer pa sklenjeni dedni dogovor ni izgubil učinka sodne poravnave. Dedič lahko dedni dogovor izpodbija s tožbo,5 medtem ko v zapuščinskem postopku s pritožbo njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči.
Stališče sodišča prve stopnje, da pri izvršbi z rubežem terjatve ni vsebinsko presojalo obstoja terjatve, da ni vsebinsko odločalo o njej in da je upnik s prenosom terjatve pridobil zgolj procesno aktivno legitimacijo za uveljavljanje zarubljenih terjatev, sicer drži. Vendar to ne spremeni, da bi moralo sodišče presoditi ali je upnik do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom zarubil dolžnikove terjatve do njegovih 35 dolžnikov in na njih pridobil zastavno pravico, ki se v stečajnem postopku odraža kot ločitvena pravica. Teh dejstev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
pravno nasledstvo izbrisane družbe - likvidacija banke - delniška družba (d. d.) - singularno pravno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - dolžna skrbnost stranke
Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ne obrazloži, od kod naj bi izhajalo, da družbeniki kapitalskih družb po njihovem prenehanju niso univerzalni pravni nasledniki, ob tem, da sam ni navedel nobene podlage, po kateri naj bi bilo drugače. Tudi pritožbenemu sodišču, enako kot sodišču prve stopnje, ta ni znana. ZGD-1 v 7. členu določa, da družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Nadalje je določeno, da zakon določa, kdaj in kako poleg družbe odgovarjajo tudi družbeniki. Nikjer ni določeno, da bi delničar odgovarjal kot univerzalni pravni naslednik likvidirane delniške družbe in je pritožniku nemogoče odgovoriti drugače, bolj konkretno. Kadar gre za univerzalno pravno pravno nasledstvo (npr. ob statusnih preoblikovanjih), je le-to urejeno. Kadar pa univerzalnega naslednika družbe ni, to ni in tudi ne more biti urejeno.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - podrejene obveznice - zakonitost odločbe - Banka Slovenije - predhodno vprašanje - načelo ekonomičnosti - pravica do sojenja v razumnem roku
Revizijska odločitev ne pomeni vsebinskega odločanja o predhodnem vprašanju, ki ga prvostopenjsko sodišče navaja kot podlago za prekinitev postopka.
Vprašanja odškodninske odgovornosti zaradi izbrisa podrejenih obveznic so nedvomno pomembna in zapletena. Ni dvoma, da je v javnem interesu, da se ne le rešujejo, temveč da se rešujejo čim bolj enotno, kar zahteva tudi načelo pravne varnosti. Vendar argumenti prvostopenjskega sodišča spregledajo hkratno težo pravice do sojenja v razumnem roku, na katero se utemeljeno sklicuje pritožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00075391
ZNP-1 člen 42, 108. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 159.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - postopek za izdajo začasne odredbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - opustitev vročitve - pravica stranke do izjave - odvzeta možnost obravnavanja
Res ima mnenje CSD v postopkih, v katerih gre za varstvo koristi otrok, posebno težo; navedbe CSD v mnenju in drugih pisanjih se tako štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Vendar navedeno ne odvezuje sodišča, da strankam omogoči seznanitev s takim mnenjem in jima da možnost, da se o njem izjavita.
stroški izvedenca - odmera stroškov - sklep o popravi - nerelevantne pritožbene navedbe - neupoštevne navedbe - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje
Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje o popravi niso pravno relevantne pritožbene navedbe predlagateljev, s katerimi izražata nestrinjanje z izdelanim izvedenskih mnenjem. Predmet pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o popravi sklepa o odmeri stroškov izvedencu z dne 1. 8. 2023. Tega pa predlagatelja konkretizirano niti ne izpodbijata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00072018
ZPP člen 181. ZKP člen 23.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - izkazanost pravnega interesa - kazenski postopek - tek kazenskega postopka - načelo prirejenosti postopkov - pravne posledice nične pogodbe - razmerje med odškodninskim in kondikcijskim zahtevkom - zastaranje
Ugotavljanje izpolnitve znakov kaznivega dejanja v kazenskem postopku je neodvisno od teka pravdnega postopka. Slednje pravilno povzame tudi sodišče prve stopnje na podlagi sodbe VSRS I Ips 153/2009 z dne 27. 8. 2009. Ni bistveno, da se citirana sodba nanaša na kaznivo dejanje goljufije, ampak navedeni razlogi, da ima ničnost pogodbe neposredne pravne posledice samo v civilnem razmerju med pogodbenima strankama, kar pa ne vpliva na dejstva o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Za odločitev o konkretni zadevi je zato nepomembno, zaradi katerega kaznivega dejanja je bila zoper tožnika uvedena preiskava.
neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - potrdilo o plačilu sodne takse - podatki o prometu na transakcijskem računu
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep ravno na podlagi vpogleda v svoje evidence plačil. Na dolžniku je dokazno breme, da to ugotovitev izpodbije. Za odločilno navedbo o zrušenem računalniškem sistemu in spletni banki ni predložil nobenega dokaza. Tudi ni pojasnil zakaj potrdila o plačilu ali izpiska prometa na TRR ne bi mogel dobiti na banki in ga predložiti sodišču, če je plačal prek spletne banke.