Določba 1. odstavka 279. člena ZOR je kogentne narave, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. V njej je vsebovana prepoved obrestovanja zapadlih občasnih denarnih dajatev, v kolikor drug zakon ne dovoljuje plačila zamudnih obresti od ponavljajočih se dajatev. Smisel določbe 1. odstavka 279. člena ZOR je v omejitvi zamudnih obresti pri periodičnih dajatvah, ki sicer lahko dosežejo nesorazmerno visoke zneske. Sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 279. člena ZOR, ki tudi pri občasnih denarnih dajatvah dopušča uveljavljanje zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje. Prepoved obrestovanja občasnih denarnih dajatev, v kolikor ni z zakonom dovoljena, se namreč ne nanaša na plačilo zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje (tretji odstavek 279. člena ZOR). Tožnik je zato upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od vsote zneskov denarnega nadomestila za brezposelnost oz. njegove razlike od vložitve tožbe dalje in ne od zapadlosti posameznih zneskov dalje.
Tožnik je v spornem času na misiji v tujini opravljal tako nevarne naloge, zaradi katerih je upravičen do dodatka skladno s 4. točko prvega odstavka 9. člena Uredbe (po tej določbi je predviden dodatek za nevarne naloge v primeru razdvajanja sprtih strani in drugih oblik vsiljevanja miru, taktične premike v območju bojevanja oziroma izvajanje letenja v bojnih razmerah, bojna iskanja in reševanja, protiteroristična in specialna delovanja, ofenzivno in defenzivno delovanje).
Iz pritožbe ne izhaja, da bi se bila sredstva do dneva izdaje izpodbijanega sklepa zmanjšala. Glede na navedeno torej takojšnje plačilo zneska 33,00 EUR ne more ogroziti dejavnosti stranskega intervenienta. Sicer pa tega stranski intervenient niti ni zatrjeval. Že zato je njegov predlog nesklepčen, kot tak pa neutemeljen.
ZSReg člen 4, 4/1, 37, 37/2. ZFPPIPP člen 138, 138/2, 138/3.
podatki, ki se vpisujejo v sodni register - ustavitev postopka prisilne poravnave - navajanje novih dejstev v pritožbi - nadomestitveni sklep
Poleg podatkov, ki jih zakon določno navaja, da se vpišejo v sodni register, se lahko v skladu z 12. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg vpišejo tudi podatki, ki so pomembni za pravni promet, in za katere vpis zahteva subjekt vpisa. V tem primeru mora subjekt vpisa svoj predlog utemeljiti z razlogi o relevantnosti podatkov, ki naj se vpišejo, za pravni promet.
Čeprav drugi odstavek 37. člena ZSReg dovoljuje v pritožbi tudi navajanje novih dejstev (in tudi predložitev novih dokazov), in se v takšnem primeru šteje pritožba kot predlog za izdajo nadomestitvenega sklepa, pa bi moral v obravnavanem primeru subjekt vpisa takšno utemeljitev podati že v pritožbi zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče odločilo o vpisu dejstva o ustavitvi postopka prisilne poravnave, torej še v pritožbenem roku zoper navedeni sklep.
Do subvencioniranja najemnine je po 28. členu ZUPJS upravičen najemnik stanovanja pod pogojem, da njegov dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi ter oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja v skladu z 10. členom ZUPJS, ne presega meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencioniranja najemnine. Oseba, ki uveljavlja subvencioniranje najemnine dokazuje obstoj najemnega razmerja in status najemnika, oziroma da ima veljavno sklenjeno najemno pogodbo. Najemna pogodba, ki jo je sklenila tožena stranka za tržno stanovanje, vsebuje vse obvezne sestavine, določene v 91. členu SZ-1 in je veljavno sklenjena. To pa pomeni, da je najemna pogodba lahko podlaga za dodelitev subvencioniranja najemnine po 28. členu ZUPJS, ne glede na to, da gre za najemno razmerje v stanovanju, za katerega je ugotovljeno, da se nahaja v večstanovanjski hiši, ki je brez uporabnega dovoljenja, oziroma da gre za črno gradnjo. Zato tožbeni zahtevek za odpravo dokončnih upravnih odločb, na podlagi katerih je bila tožnici dodeljena subvencija najemnine za tržno stanovanje, ni utemeljen.
Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka osebno in ne po pooblaščencu, kar je v nasprotju z določbo 3. odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (kar predlog za obnovo postopka je) opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Tožnik tudi ni izkazal, da izpolnjuje pogoj iz 4. odstavka 86. člena ZPP, da ima opravljen pravniški državni izpit, saj bi v takem primeru lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sam opravljal pravdna dejanja. Predlog za obnovo postopka je nedovoljen, zato ga je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 91. člena ZPP pravilno zavrglo.
ZZVZZ člen 12, 12/1, 15, 15/1, 15/1-20, 15/1-21, 15/3, 78, 78/2. ZUPJS člen 30, 30/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 6/1, 9, 9-20, 13.
lastnost zavarovanca - zdravstveno zavarovanje - ugotovitev lastnost zavarovanca za nazaj
Toženec je z izpodbijanima odločbama lastnost zavarovanca pri tožniku ugotovil za nazaj, pri čemer je za tako ugotovitev imel podlago v določbi 14. člena Pravil, v kateri je določeno, da osebe pridobijo lastnost zavarovanca ali družinskega člana z dnem, ki je naveden kot dan vstopa v obvezno zavarovanje po 9. členu Pravil tudi v primeru, če zavezanec vloži prijavo po roku, ki je določen z zakonom in Pravili, ali pa jo po uradni dolžnosti vloži zavod na podlagi dokončne odločbe zavoda oziroma pravnomočne odločbe sodišča. Ker tožnik ni dokazal, da izpolnjuje pogoje za zavarovanje po drugi podlagi, ima pa stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je toženec pravilno odločil, da ima lastnost zavarovane osebe po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ že od 1. 6. 2012 dalje, to je od odjave iz obveznega zdravstvenega zavarovanja kot občan oziroma prenehanja plačevanja prispevkov iz tega naslova s strani občine, saj od tega dne dalje ni bil zavarovan iz drugega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082047
SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2. OZ člen 197. ZPP člen 454, 454/2, 458, 458/1.
dejanska etažna lastnina – stroški upravljanja – stroški obratovanja – upravnik – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – neupravičena pridobitev – verzija – izvedba naroka – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Gre za tako imenovano dejansko etažno lastnino, ki ustreza pojmu etažne lastnine, kot je ta opredeljen v 105. členu SPZ. Gre torej za primer, ko stavba in njeni posamezni deli niso evidentirani v nepremičninskih evidencah, posamezni deli pa so v posesti posameznih lastnikov oziroma so samostojni predmet prenosov lastninske pravice.
Skladno s sodno prakso bi tožnica z zahtevkom zaradi plačila uporabnine lahko uspela zgolj, če bi od toženca prikrajšanje zaradi neuporabe zahtevala.
Zaslišanje strank je le eno izmed dokaznih sredstev, s katerim se ovržejo ali potrdijo postavljene trditve in stranka ob zaslišanju manjkajočih trditev ne more nadomestiti. Sodišče je glede na postavljene in neprerekane trditve strank o odločilnih dejstvih ocenilo, da omenjeni dokaz ni potreben, zato ga je zavrnilo, česar pa tožnica ni grajala. Po določilu prvega odstavka 286b. člena ZPP zato njenih očitkov o kršitvah določb postopka, vključno z načelom kontradiktornosti, ni mogoče upoštevati.
POGODBENO PRAVO – GOZDOVI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064935
OZ člen 619. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih asortimentov člen 1.
pogodba o poseku lesa – podjemna pogodba – profesionalna skrbnost – pobotni ugovor
Tožnik je dovolj skrbno ravnal pri preverjanju vrste arsortimana lesa. Do manjka lesa ni prišlo – oddanega je bilo celo več lesa, kot se je predvidevalo.
preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - glavni postopek zaradi insolventnosti - sodna pisanja - objava - pisanja stranki in upravitelja - vročanje - seznanitev z vsebino sodnih pisanj - odkup terjatev - izvršilni naslov - nadhipoteka - vpis v zemljiško knjigo - zavarovanje plačila kupnine - zastavna pravica na terjatvi - nastanek zastavne pravice - obvestilo, da je terjatev zastavljena - zastavna pravica na zarubljenih stvareh - rubež terjatve - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - tožba za ugotovitev, da je ločitvena pravica na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhopoteko in premičninah, v register neposestnih zastavnih pravic, prenehala ali da ne obstaja - dva postopka o isti terjatvi - skupno obravnavanje zahtevkov
V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ne vročajo strankam postopka (tako kot v predhodnem postopku zaradi insolventnosti), temveč se objavijo na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja se vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči.
Ker upnik uveljavlja ločitveno pravico na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhipoteko, terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na računih dolžnika in premičninah za poplačilo iste terjatve, bi navedeno pomenilo, da bi glede na to, da upnik ni izkazal, da je ločitvena pravica na sredstvih na računih dolžnika in terjatvah do dolžnikovih dolžnikov nastala, moral vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP upnik, tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP pa upravitelj. To bi povzročilo, da bi o isti terjatvi tekla dva postopka. Navedeno sodišču narekuje skupno obravnavanje zahtevkov, ki ga je mogoče doseči le tako, da se napoti na vložitev ustrezne tožbe le upnika ali le upravitelja.
Toženkine privolitve v subjektivno spremembo sodišče ne more nadomestiti, lahko pa v primeru objektivne spremembe, če toženec spremembi nasprotuje, spremembo dovoli, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Predpostavka za odločanje o podrejenem toženem zahtevku je po 3. odstavku 182. in 1. odstavku 192. člena ZPP pravnomočna zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0083816
ZGD-1 člen 268. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 189, 274, 274/1.
stvarna pristojnost sodišča – odpoklic predsednika uprave delniške družbe – razlogi za odpoklic – izguba zaupanja – ekonomsko poslovni razlog – plača – spor iz delovnega razmerja
Omejitev razlogov za odpoklic predsednika ali člana uprave v 268. členu ZGD-1 ni uzakonjena z namenom varovanja položaja članov uprave, temveč z namenom utrjevanja jasnih razmerij med organi vodenja delniške družbe. Uveljavljeno načelo samostojnosti in prirejenosti organov poslovodenja (uprave) in nadzora (nadzornega sveta) je uzakonjeno v korist delniške družbe. Zato spoštovanje teh načel ni mogoče razumeti zgolj v smislu varovanja posameznih organov vodenja. Zato je materialnopravno zmoten očitek tožene stranke v pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče z uporabo ničnostne sankcije dalo prednost individualnemu interesu tožnika pred interesom družbe, družbenikov ter varstvu pravnega prometa. Iz istih razlogov pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sklep nadzornega sveta ne more biti ničen že v posledici tega, ker je bil sklep v celoti realiziran oziroma, da je kršitev majhnega pomena.
stroški kazenskega postopka – predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka – rok za podajo predloga
Predlog za obročno plačilo, odlog plačila in oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka lahko obdolženec poda do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče. Rok za plačilo stroškov je bil obsojenemu določen šele v pozivu k plačilu, zato je ta ključen za odločitev sodišča, ali je obsojenec svojo pravico uveljavljal pravočasno.
kupoprodajna pogodba – plačilo kupnine – razdor pogodbe po samem zakonu – poslovna odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – prodaja stanovanj in izvajanja del na nepremičnini – ravnanje v skladu s pooblastilom – onemogočanje uporabe nepremičnine – ravnanje tretjega
Toženka je prodajala stanovanja kupcem v soglasju s pravnim prednikom tožnika oziroma skladno z njegovim pooblastilom, danim še pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, zato ni ravnala protipravno.
neupravičena pridobitev - obstoj temelja - dogovor med strankama
V primeru obstoja dogovora in s tem obstoja pravnoposlovne podlage za dolg tožnice do toženca bi odpadla presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene pridobitve oziroma 191. člena OZ, ki jo je opravilo prvostopenjsko sodišče. Zato je treba najprej ugotoviti (ne)obstoj zatrjevanega dogovora.
Za postopek sprejema sodnega depozita 169. člen ZNP določa, da se predmeti in denar sprejmejo v depozit pri vsakem stvarno pristojnem sodišču. Razpravljanje o vprašanju povezanosti strank s sodiščem, o vprašanju kraja izpolnitve in vrste izpolnitve (prinosnina) zato ni potrebno.
znižanje preživnine – spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – polnoletni otrok – pritožbena novota – načelo dispozitivnosti – pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti
Ker je toženka polnoletna, se ne uporabljajo določbe pravdnega postopka, ki veljajo za spore iz razmerij med starši in otroki, zato tudi sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pridobivati dokazov po uradni dolžnosti.
JAVNI RAZPISI – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081088
URS člen 26. OZ člen 15, 17, 17/1, 20, 24, 33, 35.
zahtevek na sklenitev pogodbe – soglasje volj – javni razpis – odškodninska odgovornost države
Od trenutka, ko je tožena stranka v okviru upravnega postopka, v katerem je nastopala kot oblastveni organ, opravila izbor med prijavljenimi potencialnimi upravičenci, ki so se prijavili na javni razpis, ni mogoče več govoriti v civilnopravnem smislu o vabljenju k dajanju ponudb, temveč je potrebno razmerje med pravdnima strankama presojati predvsem z vidika, ali je z izborom tožeče stranke s strani tožene stranke med njima že nastalo pogodbeno razmerje oziroma ali je tožeča stranka s tem izborom pridobila materialnopravno podlago za uveljavljanje zahtevka na sklenitev takšnega pogodbenega razmerja.