Do subvencioniranja najemnine je po 28. členu ZUPJS upravičen najemnik stanovanja pod pogojem, da njegov dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi ter oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja v skladu z 10. členom ZUPJS, ne presega meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencioniranja najemnine. Oseba, ki uveljavlja subvencioniranje najemnine dokazuje obstoj najemnega razmerja in status najemnika, oziroma da ima veljavno sklenjeno najemno pogodbo. Najemna pogodba, ki jo je sklenila tožena stranka za tržno stanovanje, vsebuje vse obvezne sestavine, določene v 91. členu SZ-1 in je veljavno sklenjena. To pa pomeni, da je najemna pogodba lahko podlaga za dodelitev subvencioniranja najemnine po 28. členu ZUPJS, ne glede na to, da gre za najemno razmerje v stanovanju, za katerega je ugotovljeno, da se nahaja v večstanovanjski hiši, ki je brez uporabnega dovoljenja, oziroma da gre za črno gradnjo. Zato tožbeni zahtevek za odpravo dokončnih upravnih odločb, na podlagi katerih je bila tožnici dodeljena subvencija najemnine za tržno stanovanje, ni utemeljen.
začasna nezmožnost za delo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prenehanje delovnega razmerja
Ob dejstvu, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 27. 8. 2014, bi se morala upravičenost o začasni nezmožnosti za delo ugotavljati v skladu z 2. odstavkom 34. člena ZZVZZ še za največ 30 dni po prenehanju delovnega razmerja. Tega pa ne toženka ne prvostopenjsko sodišče nista naredili. Sodišče je napačno štelo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 25. 7. 2014. Tožnici je bil namreč na podlagi pravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za nazaj, to je za obdobje od 26. 7. 2014 do 27. 8. 2014, vzpostavljen status zavarovanke iz naslova delovnega razmerja za polni zavarovalni čas. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
sporazum o prenosu hipoteke - učinek prenosa hipoteke
Pravnomočen sklep nepravdnega sodišča N 115/2012, s katerim je sodišče na podlagi sporazuma upnikov odločilo o prenosu hipoteke med drugim tudi iz idealnega deleža 1/2 od celote sporne nepremičnine parc. št. 693/1 k.o. R. na druge nepremičnine, sam po sebi zato ne pomeni prenehanja hipoteke na tej nepremičnini, ampak je na njegovi podlagi potreben še izbris hipoteke v zemljiški knjigi. Ta sklep sicer pomeni spremembo izvršilnega naslova v delu, ki se nanaša na predmete hipotekarnega jamstva, vendar učinek doseže šele z vknjižbo izbrisa hipoteke iz prvotne nepremičnine in vknjižbo hipoteke na novi nepremičnini. Sklep predstavlja le pravni naslov, medtem ko pridobitni način še ni izveden.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0014649
OZ člen 179. ZPP člen 184, 184/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je napačno odmerilo stroške postopka. Pravilno je sicer upoštevalo, da je prvotno tožnik zahteval 4.624,99 EUR odškodnine in je od te vrednosti spornega predmeta odmerilo strošek nagrade za postopek. Glede na tožnikov delni umik tožbenega zahtevka pa je nepravilno odmerilo strošek nagrade za narok po prvotni vrednosti spornega predmeta, saj bi moralo upoštevati vrednost spornega predmeta v višini 3.274,99 EUR (po delnem umiku tožbe). Glede na vrednost spornega predmeta po delnem umiku tožbe znaša uspeh tožnika v postopku približno 50 % in mu glede na tak uspeh pripadajo tudi stroški postopka skladno s 154. členom ZPP. Zato je pritožbeno sodišče odločitev o stroških spremenilo tako, da je tožnikove priznane stroške znižalo.
začasna odredba - verjetnost terjatve - težko nadomestljiva škoda
Samo dejstvo izgube dohodka še ne pomeni, da bo tožniku nastala nenadomestljiva škoda, saj ne gre za splošno znano dejstvo. Zato ni podana ene izmed predpostavk, navedenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ, na podlagi katere bi bilo potrebno izdati predlagano začasno odredbo, kljub temu, da je tožnik dokazal verjetnost obstoja terjatve, ki se nanaša na izplačilo plače za čas prekratko priznanega odpovednega roka.
ZZVZZ člen 12, 12/1, 15, 15/1, 15/1-20, 15/1-21, 15/3, 78, 78/2. ZUPJS člen 30, 30/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 6/1, 9, 9-20, 13.
lastnost zavarovanca - zdravstveno zavarovanje - ugotovitev lastnost zavarovanca za nazaj
Toženec je z izpodbijanima odločbama lastnost zavarovanca pri tožniku ugotovil za nazaj, pri čemer je za tako ugotovitev imel podlago v določbi 14. člena Pravil, v kateri je določeno, da osebe pridobijo lastnost zavarovanca ali družinskega člana z dnem, ki je naveden kot dan vstopa v obvezno zavarovanje po 9. členu Pravil tudi v primeru, če zavezanec vloži prijavo po roku, ki je določen z zakonom in Pravili, ali pa jo po uradni dolžnosti vloži zavod na podlagi dokončne odločbe zavoda oziroma pravnomočne odločbe sodišča. Ker tožnik ni dokazal, da izpolnjuje pogoje za zavarovanje po drugi podlagi, ima pa stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je toženec pravilno odločil, da ima lastnost zavarovane osebe po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ že od 1. 6. 2012 dalje, to je od odjave iz obveznega zdravstvenega zavarovanja kot občan oziroma prenehanja plačevanja prispevkov iz tega naslova s strani občine, saj od tega dne dalje ni bil zavarovan iz drugega naslova.
Določba 1. odstavka 279. člena ZOR je kogentne narave, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. V njej je vsebovana prepoved obrestovanja zapadlih občasnih denarnih dajatev, v kolikor drug zakon ne dovoljuje plačila zamudnih obresti od ponavljajočih se dajatev. Smisel določbe 1. odstavka 279. člena ZOR je v omejitvi zamudnih obresti pri periodičnih dajatvah, ki sicer lahko dosežejo nesorazmerno visoke zneske. Sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 279. člena ZOR, ki tudi pri občasnih denarnih dajatvah dopušča uveljavljanje zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje. Prepoved obrestovanja občasnih denarnih dajatev, v kolikor ni z zakonom dovoljena, se namreč ne nanaša na plačilo zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje (tretji odstavek 279. člena ZOR). Tožnik je zato upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od vsote zneskov denarnega nadomestila za brezposelnost oz. njegove razlike od vložitve tožbe dalje in ne od zapadlosti posameznih zneskov dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082047
SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2. OZ člen 197. ZPP člen 454, 454/2, 458, 458/1.
dejanska etažna lastnina – stroški upravljanja – stroški obratovanja – upravnik – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – neupravičena pridobitev – verzija – izvedba naroka – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Gre za tako imenovano dejansko etažno lastnino, ki ustreza pojmu etažne lastnine, kot je ta opredeljen v 105. členu SPZ. Gre torej za primer, ko stavba in njeni posamezni deli niso evidentirani v nepremičninskih evidencah, posamezni deli pa so v posesti posameznih lastnikov oziroma so samostojni predmet prenosov lastninske pravice.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064855
ZZZDR člen 113, 113/2, 113/3. ZIZ člen 270.
spor o izvrševanju roditeljske pravice – osnovna šola – izbira osnovne šole – posebne potrebe otroka – začasna odredba
Z obiskovanjem šole v domačem kraju za otroka odpade vožnja, zgodnje vstajanje in pozno prihajanje domov, otroka pa lahko porabita čas, ki bi ga sicer porabila za vožnjo, za učenje, delanje nalog in igro. Otroka sta se lepo vživela v novo šolsko okolje, v šolo hodita urejena in z domačimi nalogami, pri pouku sta poslušna in kažeta interes za snov. Otroka v družini dobro funkcionirata, družina živi v umirjenih in urejenih razmerah. Vse to so razlogi, ki kažejo na to, da je otrokoma v korist, da obiskujeta Osnovno šolo v Y.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0083816
ZGD-1 člen 268. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 189, 274, 274/1.
stvarna pristojnost sodišča – odpoklic predsednika uprave delniške družbe – razlogi za odpoklic – izguba zaupanja – ekonomsko poslovni razlog – plača – spor iz delovnega razmerja
Omejitev razlogov za odpoklic predsednika ali člana uprave v 268. členu ZGD-1 ni uzakonjena z namenom varovanja položaja članov uprave, temveč z namenom utrjevanja jasnih razmerij med organi vodenja delniške družbe. Uveljavljeno načelo samostojnosti in prirejenosti organov poslovodenja (uprave) in nadzora (nadzornega sveta) je uzakonjeno v korist delniške družbe. Zato spoštovanje teh načel ni mogoče razumeti zgolj v smislu varovanja posameznih organov vodenja. Zato je materialnopravno zmoten očitek tožene stranke v pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče z uporabo ničnostne sankcije dalo prednost individualnemu interesu tožnika pred interesom družbe, družbenikov ter varstvu pravnega prometa. Iz istih razlogov pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sklep nadzornega sveta ne more biti ničen že v posledici tega, ker je bil sklep v celoti realiziran oziroma, da je kršitev majhnega pomena.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravična denarna odškodnina – objektivizacija odškodnine – primerjava odškodnin – bodoča škoda – valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) – metoda valorizacije
Oškodovanki za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo, pripada pravična denarna odškodnina, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če te škode ni. Gre za škodo, ki bo nastajala v bodoče, zato jo sodišče lahko prisodi na podlagi določila 182. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083235
ZPP člen 285, 337, 337/1. ZIZ člen 38, 38/7. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 395.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – ravnanje v nasprotju z izdanimi začasnimi odredbami – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – ravnanje oškodovanca – škoda – stroški hrambe – stroški izvršilnega postopka – ugovor zastaranja – sodba presenečenja – materialno procesno vodstvo – skupno premoženje – stroški hrambe skupne stvari – obveznost v zvezi s skupno stvarjo – solidarne obveznosti – solidarnost dolžnikov – vsebina solidarnosti dolžnikov – regresno upravičenje – pravica izpolnitelja do povračila – delitev na enake dele in izjema
Da lahko stranka izkoristi pravico do izjave, mora biti seznanjena s tem, katera dejstva bo sodišče štelo kot pravno odločilna za odločitev o tožbenem zahtevku. Če sodišče oceni, da stranka ni navedla vseh pravnorelevantnih dejstev, oziroma ni ponudila ustreznih dokazov zanje, jo mora na to opozoriti v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP). Vendar slednje ni neomejeno. Pravica do izjave je kršena le, če sodišče ne seznani stranke s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti stranka sama ni mogla predvideti.
motenje posesti – motilno dejanje – pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran le tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši ali naroči njegovo izvršitev, pač pa tudi tisti, ki ga kasneje odobri ali soglaša z v njegovo korist opravljenim dejanjem.
OZ člen 375. ZIZ člen 17. ZPP člen 108, 108/5, 337, 337/1.
zavrženje predloga za izvršbo - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - poziv za dopolnitev izvršilnega predloga - nejasen predlog za izvršbo - specifikacija dolga na dan odstopa od pogodbe - prepoved obrestovanja obresti - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - pomanjkljivost upnikove trditvene podlage - neustrezno oziroma nezadostno strukturiranje dolžnikove obveznosti - standard določnega substanciranja izterjevanega skupnega zneska dolga po posameznih obveznostih iz izvršilnega naslova - nedovoljene pritožbene novote
Naloga sodišča je opraviti preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom in ustreznimi prisilnimi predpisi. Na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi pa upnikova trditvena podlaga zaradi neustreznega (nezadostnega) strukturiranja dolžnikovih obveznosti preizkusa skladnosti ni omogočala.
pisna oporoka – zaščitena kmetija – nujni dedič – nujni delež – zemljišče in nepremičnine nepomembne za zaščiteno kmetijo – izvedenec kmetijske stroke – poizvedbe
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je določilo zemljišče nujnemu dediču na podlagi njegove vloge, je arbitrarna in nedopustna, saj sodišče nima prostega preudarka, niti strokovnega znanja, da bi samo odločalo o tem, katere posamezne nepremičnine niso pomembne za zaščiteno kmetijo, ne glede na dolgotrajnost postopka. Te okoliščine bi lahko sodišče prve stopnje ugotovilo le z ustreznimi poizvedbami pri upravnih organih in z izvedencem kmetijske stroke.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj
Prvo sodišče je imenovalo odvetnico A. A. za začasno zastopnico drugega toženca, upravičeno za sprejemanje pisanj. ZOdvT ni urejal nagrade za takšna opravila odvetnika, zato je treba za odmero nagrade uporabiti tarifo, ki je vsebinsko najbližje tovrstni storitvi. Ker gre za enostavno pisanje v pravdnem postopku, je na mestu uporaba tarifne številke 3503.
OZ za razlago pogodb predpisuje obvezna razlagalna pravila. Šele če sodišče niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v drugem odstavku 82. člena OZ, niti z uporabo drugih metod razlage ne more enopomensko opredeliti pomena spornih pogodbenih določil, uporabi določbo 83. člena OZ o nejasnih pogodbenih določilih.
OZ člen 255, 255/1, 256, 256/2, 256/3, 257. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 44/3, 285, 286b.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – rok za vložitev tožbe – tožbeni zahtevek – sprememba zahtevka – materialno procesno vodstvo – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – namen ugotovitve vrednosti spornega predmeta
S tem, ko je na prvem naroku ob uporabi določbe 285. člena ZPP sodišče prve stopnje opozorilo tožnika na nepravilno postavljeni tožbeni zahtevek in s tem v zvezi na odločbe VS RS ter jima tudi dodelilo rok za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka, ki sta ga tožnika v nadaljevanju tudi postavila, sodišče prve stopnje ni prekoračilo svojih pooblastil iz 285. člena ZPP. Dalo je le pobudo za spremembo zahtevka (ki je ostal v okviru tožbenih trditev), pa tudi tožbenega zahtevka ni oblikovalo namesto tožnikov.
napotitev na pravdo – spor med dediči – nujni dedič – uveljavljanje nujnega deleža
Pritožnik je zakoniti dedič po pokojnem zapustnikovemu sinu na podlagi vstopne pravice. V konkretnem primeru ima pravico do nujnega deleža, ker gre za oporočno dedovanje. Pritožnik bo lahko napoten na pravdo samo v primeru, če bo podal izjavo, da uveljavlja nujni delež, saj ima samo v takem primeru položaj stranke.