OZ člen 86, 86/1. ZDR-1 člen 13, 13/1, 14, 31, 31/1, 31/1-3, 49, 49/1, 49/2, 91, 114, 114/1, 114/2. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 4, 44.
sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - spremenjene okoliščine - ničnost
Tožena stranka je tožnici ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za opravljanje del in nalog na delovnem mestu „specializirani novinar“ skladno z 49. členom ZDR-1 zaradi spremenjenih okoliščin (spremembe Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in Pravilnika o organiziranosti). Ker vsebina novo sklenjene pogodbe o zaposlitvi ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli, niti z določbami Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje, pogodba o zaposlitvi ni nična.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je najprej zavzelo stališče, da predstavlja izjava, ki jo je tožnik podal 1. 4. 2014, pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi, nato pa je ugotovilo, da se je tožnik strinjal z odpovedjo, ki mu jo je podala tožena stranka. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bilo delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko sporazumno prekinjeno oz. da je šlo za sporazum glede datuma prenehanja. Ker so razlogi o odločilnem dejstvu, tj. o načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi, med seboj v nasprotju, je podana absolutna bistvena kršitev z 14. točke
drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
plačilo odpravnine - delovnopravna kontinuiteta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je šlo za delovnopravno kontinuiteto med prejšnjim tožnikovim delodajalcem in toženo stranko. Tožena stranka je namreč kot delodajalec prevzemnik ohranila svojo identiteto in nadaljevala z isto dejavnostjo kot prejšnji tožnikov delodajalec, pri čemer je prevzela bistveni del zaposlenih, med njimi tudi tožnika, prevzela je tudi stranke s. p.-ja, proizvodnja se je nadaljevala brez prekinitve. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka delodajalec prevzemnik v smislu prvega odstavka 73. člena ZDR. Zato je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 108. člena ZDR-1 tožnik upravičen do odpravnine glede na doseženo delovno dobo pri toženi stranki in delodajalcu prenosniku, torej za skupaj 14 let delovne dobe.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2, 318/1-3. ZDR-1 člen 4, 130, 131, 161.
zamudna sodba - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Glede na to, da tretje tožena stranka ni odgovorila na tožbo, je sodišče prve stopnje moralo šteti za resnične tožbene navedbe, da se je tožnica s prvo toženo stranko, ki je direktorica tretje tožene stranke, dogovorila o opravljanju dela v trafiki, in da je od 2. 1. 2014 dalje dejansko opravljala delo prodajalke v času od 7.00 do 15.00 ure med ponedeljkom in petkom, v organiziranem delovnem procesu, za plačilo, osebno in nepretrgano ter po navodilih in pod nadzorom prvo tožene stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da so obstajali elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR-1 in je bila tožnica od 2. 1. 2014 v delovnem razmerju pri tretje toženi stranki za nedoločen čas.
oprostitev plačila sodnih taks – sklep o oprostitvi plačila sodne takse – obseg veljavnosti oprostitve – prvostopenjski postopek – pritožbeni postopek
Sklep o oprostitvi plačila sodne takse velja za vse takse, tako tiste, ki so nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v pritožbenem postopku.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014672
ZDR člen 43, 43/1, 184, 184/1. ZVZD člen 8, 8/2. OZ člen 171.
plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - višina odškodnine
Tožnik se je poškodoval na delu pri toženi stranki (delodajalcu) pri odpiranju vrat skladišča. Tožena stranka je opustila zagotavljanje pogojev za varnost in zdravje pri delu. Na podlagi 2. odstavka 8. člena ZZVZ morajo sredstva za delo, med katera spada tudi objekt, namenjen za delovne in pomožne prostore, glede na naravo dela, tožniku zagotavljati varnost in ne sme ogrožati njegovega zdravja. Tožena stranka je vedela, da se vrata skladišča zatikajo, vendar kljub temu ni poskrbela za njihovo popravilo. Zato je podana krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za nastanek nezgode. Tožnik je zatikanje vrat poskušal odpraviti s silo, čeprav je vedel, da bi moral poklicati pomoč. Zato znaša njegov soprispevek k nastali nezgodi 10 %.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014622
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153, 153/2, 171, 171/1, 179, 179/2, 174, 174/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 4, 4/1, 12, 27, 37. ZVZD člen 5, 9, 9/2, 23. ZDR člen 33. ZPIZ-1 člen 94, 94/1.
nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - tiskarski stroj - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek
Tožnik se je poškodoval na delu pri prvo toženi stranki (delodajalcu) pri čiščenju valjev tiskarskega stroja. Ko je dvignil pokrov stroja in z desno roko segel do valjev, da bi jih očistil, so mu delujoči valji ujeli desno roko do zapestja, v posledici česar je utrpel telesno poškodbo. Tiskarski stroj v velikosti 12 metrov dolžine in 2 metra višine je med obratovanjem in vzdrževanjem oz. čiščenjem nevarna stvar, delo na njem pa predstavlja delo s povečano nevarnostjo za nastanek škode. Zato je podana objektivna odgovornost prvo tožene stranke za vtoževano škodo. Tiskarski stroj, čeprav je bil ustrezno vzdrževan in je imel veljavno potrdilo o pregledu in preizkusu delovne opreme, v trenutku škodnega dogodka ni bil brezhiben in tožniku ni zagotavljal ustrezne varnosti, saj je deloval, čeprav bi se valji stroja ob dvigu varnostnega pokrova morali ustaviti. Prvo tožena stranka je s tem kršila prvi odstavek 4. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, ki določa, da mora delodajalec delavcem zagotavljati brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovega imetja in naravnega okolja. Poleg tega bi morala prvo tožena stranka delavce, četudi so bili za delo ustrezno teoretično in praktično usposobljeni, v okviru dolžne skrbnosti nadzirati in jih v primeru ugotovljenega nepravilnega ravnanja na to opozoriti. Ker tega ni storila, je kršila 5. in 23. člen ZVZD ter 12. člen Pravilnika. Zato je podana tudi krivdna odškodninska odgovornost prvo tožene stranke za nastalo nezgodo. Tožnik je s tem, ko je posegel v notranjost tiskarskega stroja, ne da bi se prepričal, da je ta ustavljen, soprispeval k nastanku nezgode v višini 40 %.
ZUstS člen 23, 23/1, 23/4. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZPIZ-2 člen 8, 8-7, 204, 413, 413/10. ZObr člen 92, 92/11.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanje
Ob ugotovitvi, da je tožnik že 29. 5. 2013 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v določbi enajstega odstavka 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 31. 12. 2013. V skladu z navedeno določbo vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
protispisnost – dokazna ocena – nedovoljen pritožbeni razlog – spor majhne vrednosti
Ker iz zapisnika izhaja isto, kot je navedlo sodišče prve stopnje o izpovedbi priče v izpodbijani sodbi, pritožbeni očitek o protispisnosti ni podan. Za tako kršitev gre pri napaki tehnične narave in ne, če je ugotovitev posledica dokazne ocene.
Določba 1. odstavka 279. člena ZOR je kogentne narave, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. V njej je vsebovana prepoved obrestovanja zapadlih občasnih denarnih dajatev, v kolikor drug zakon ne dovoljuje plačila zamudnih obresti od ponavljajočih se dajatev. Smisel določbe 1. odstavka 279. člena ZOR je v omejitvi zamudnih obresti pri periodičnih dajatvah, ki sicer lahko dosežejo nesorazmerno visoke zneske. Sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 279. člena ZOR, ki tudi pri občasnih denarnih dajatvah dopušča uveljavljanje zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje. Prepoved obrestovanja občasnih denarnih dajatev, v kolikor ni z zakonom dovoljena, se namreč ne nanaša na plačilo zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje (tretji odstavek 279. člena ZOR). Tožnik je zato upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od vsote zneskov denarnega nadomestila za brezposelnost oz. njegove razlike od vložitve tožbe dalje in ne od zapadlosti posameznih zneskov dalje.
ZZVZZ člen 12, 12/1, 15, 15/1, 15/1-20, 15/1-21, 15/3, 78, 78/2. ZUPJS člen 30, 30/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 6/1, 9, 9-20, 13.
lastnost zavarovanca - zdravstveno zavarovanje - ugotovitev lastnost zavarovanca za nazaj
Toženec je z izpodbijanima odločbama lastnost zavarovanca pri tožniku ugotovil za nazaj, pri čemer je za tako ugotovitev imel podlago v določbi 14. člena Pravil, v kateri je določeno, da osebe pridobijo lastnost zavarovanca ali družinskega člana z dnem, ki je naveden kot dan vstopa v obvezno zavarovanje po 9. členu Pravil tudi v primeru, če zavezanec vloži prijavo po roku, ki je določen z zakonom in Pravili, ali pa jo po uradni dolžnosti vloži zavod na podlagi dokončne odločbe zavoda oziroma pravnomočne odločbe sodišča. Ker tožnik ni dokazal, da izpolnjuje pogoje za zavarovanje po drugi podlagi, ima pa stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je toženec pravilno odločil, da ima lastnost zavarovane osebe po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ že od 1. 6. 2012 dalje, to je od odjave iz obveznega zdravstvenega zavarovanja kot občan oziroma prenehanja plačevanja prispevkov iz tega naslova s strani občine, saj od tega dne dalje ni bil zavarovan iz drugega naslova.
Odločitev prvega sodišča, ki je tožniku naložilo v plačilo le 30 % odmerjene sodne takse (501,30 EUR), ki jo je dolžan plačati v petih mesečnih obrokih, vsakokrat po 100,26 EUR, je primerna in ne bo ogrožala preživljanja tožnika in njegove družine.
ZSReg člen 4, 4/1, 37, 37/2. ZFPPIPP člen 138, 138/2, 138/3.
podatki, ki se vpisujejo v sodni register - ustavitev postopka prisilne poravnave - navajanje novih dejstev v pritožbi - nadomestitveni sklep
Poleg podatkov, ki jih zakon določno navaja, da se vpišejo v sodni register, se lahko v skladu z 12. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg vpišejo tudi podatki, ki so pomembni za pravni promet, in za katere vpis zahteva subjekt vpisa. V tem primeru mora subjekt vpisa svoj predlog utemeljiti z razlogi o relevantnosti podatkov, ki naj se vpišejo, za pravni promet.
Čeprav drugi odstavek 37. člena ZSReg dovoljuje v pritožbi tudi navajanje novih dejstev (in tudi predložitev novih dokazov), in se v takšnem primeru šteje pritožba kot predlog za izdajo nadomestitvenega sklepa, pa bi moral v obravnavanem primeru subjekt vpisa takšno utemeljitev podati že v pritožbi zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče odločilo o vpisu dejstva o ustavitvi postopka prisilne poravnave, torej še v pritožbenem roku zoper navedeni sklep.
Izvršbo je mogoče dovoliti izključno za tisto glavno oziroma stransko terjatev, ki je po višini in zapadlosti nedvoumno opredeljena v evropskem plačilnem nalogu, za stransko terjatev iz naslova obresti pa mora biti nedvoumno tudi, od katere glavnice tečejo, po kakšni obrestni meri in kdaj začnejo teči. Navedenega opomina (priloga spisa A 2) nikakor ni mogoče uporabiti za natančnejše pojasnjevanje izvršilnega naslova, saj gre za zasebno listino upnika, ki nima kvalitete izvršilnega naslova.
začasna nezmožnost za delo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prenehanje delovnega razmerja
Ob dejstvu, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 27. 8. 2014, bi se morala upravičenost o začasni nezmožnosti za delo ugotavljati v skladu z 2. odstavkom 34. člena ZZVZZ še za največ 30 dni po prenehanju delovnega razmerja. Tega pa ne toženka ne prvostopenjsko sodišče nista naredili. Sodišče je napačno štelo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 25. 7. 2014. Tožnici je bil namreč na podlagi pravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za nazaj, to je za obdobje od 26. 7. 2014 do 27. 8. 2014, vzpostavljen status zavarovanke iz naslova delovnega razmerja za polni zavarovalni čas. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
sporazum o prenosu hipoteke - učinek prenosa hipoteke
Pravnomočen sklep nepravdnega sodišča N 115/2012, s katerim je sodišče na podlagi sporazuma upnikov odločilo o prenosu hipoteke med drugim tudi iz idealnega deleža 1/2 od celote sporne nepremičnine parc. št. 693/1 k.o. R. na druge nepremičnine, sam po sebi zato ne pomeni prenehanja hipoteke na tej nepremičnini, ampak je na njegovi podlagi potreben še izbris hipoteke v zemljiški knjigi. Ta sklep sicer pomeni spremembo izvršilnega naslova v delu, ki se nanaša na predmete hipotekarnega jamstva, vendar učinek doseže šele z vknjižbo izbrisa hipoteke iz prvotne nepremičnine in vknjižbo hipoteke na novi nepremičnini. Sklep predstavlja le pravni naslov, medtem ko pridobitni način še ni izveden.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - razlogi za zadržano - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V primeru, da je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, je pristojnost imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, da oceni odsotnost, daljšo od treh dni. V predmetni zadevi ne gre za situacijo, ko bi bil tožnik v bolnišnici ali zbolel v tujini. Obstaja torej „drug utemeljen primer“, ko tožnik ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Razlogov, zakaj tožnik ne bi mogel do osebnega zdravnika, pa prvostopenjsko sodišče ne obrazloži, niti ne obrazloži razlogov, ki bi obstajali na strani tožnika, da osebnemu zdravniku ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Začasna nezmožnost za delo še ne pomeni sočasno tudi tega, da nekdo ne more do osebnega zdravnika, oziroma da mu ne more sporočiti razlogov za zadržanost. Ker sodišče prve stopnje ne navede razlogov, ki so obstajali na strani tožnika, da ta ni mogel svoje odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov sporočiti osebni zdravnici, se sodba v tem delu ne da preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka je zaradi doseganja boljše uspešnosti dela in poslovanja povišala delež prevozov naftnih derivatov z avtocisternami v cestnem prometu z zunanjimi izvajalci, posledično pa zmanjšala število prevozov naftnih derivatov z avtocisternami v cestnem prometu pri svojih zaposlenih delavcih. Na podlagi sklepa o spremembi organizacije dela je delovne naloge treh delavcev na delovnem mestu „voznik avtocisterne v cestnem prometu“ (ki ga je zasedal tudi tožnik) prenesla na zunanjega izvajalca. Tožena stranka je tako dokazala obstoj poslovnega razloga, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika (in še dveh delavcev) pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka ni ravnala diskriminatorno v smislu določbe 6. člena ZDR-1, ko je prav tožniku in določenima delavcema odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
odločitev o pričninah – sklep o povračilu potnih stroškov in izgubljenega dobička – pritožba – pravni interes za vložitev pritožbe – naknadno odpadel pravni interes za vložitev pritožbe – pravnomočnost odločbe
Glede na novo situacijo, ko je postopek pravnomočno končan in je odločeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, je pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper odločitve o pričninah odpadel. Stroški v zvezi s pričami so bili naloženi v plačilo tožeči stranki, ki pa jih, glede na odločitev prvega sodišča, ni uspela prevaliti na toženo stranko, zato tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbe.
Tožnica od toženca uveljavlja povračilo škode, ki ji je nastala zaradi nepravočasnega izplačila nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, kot posledice napačnega postopanja toženca v postopku ugotavljanja invalidnosti tožnice. V skladu s prvim odstavkom 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil. Tožnici je bila sodba sodišča prve stopnje, s katero je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delo s polnim delovnim časom ter tožencu naloženo, da odloči o nadomestilu plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, vročena 15. 7. 2009. Z vročitvijo te sodbe je tožnica izvedela za škodo in storilca. Ker je subjektivni zastaralni rok dne 12. 12. 2012, ko je bila tožba vložena, že potekel, je tožničina terjatev zastarala. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.