zastopanje več strank – znižanje nagrade – nagrada za narok – umik tožbe
Ker so toženci navadni sosporniki, se je zanje postopek končal z umikom tožbe na prvem naroku za glavno obravnavo, kar pomeni, da se nagrada po tarifni številki 3102 zniža za količnik 0,5.
ZUstS člen 23, 23/1. ZPIZ-2 člen 204, 413, 413/10. ZObr člen 92, 92/11.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanje
Ob ugotovitvi, da je tožnik že 31. 1. 2015 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v določbi enajstega odstavka 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 1. 2. 2015. V skladu z navedeno določbo vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
oprostitev plačila sodnih taks – sklep o oprostitvi plačila sodne takse – obseg veljavnosti oprostitve – prvostopenjski postopek – pritožbeni postopek
Sklep o oprostitvi plačila sodne takse velja za vse takse, tako tiste, ki so nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v pritožbenem postopku.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014672
ZDR člen 43, 43/1, 184, 184/1. ZVZD člen 8, 8/2. OZ člen 171.
plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - višina odškodnine
Tožnik se je poškodoval na delu pri toženi stranki (delodajalcu) pri odpiranju vrat skladišča. Tožena stranka je opustila zagotavljanje pogojev za varnost in zdravje pri delu. Na podlagi 2. odstavka 8. člena ZZVZ morajo sredstva za delo, med katera spada tudi objekt, namenjen za delovne in pomožne prostore, glede na naravo dela, tožniku zagotavljati varnost in ne sme ogrožati njegovega zdravja. Tožena stranka je vedela, da se vrata skladišča zatikajo, vendar kljub temu ni poskrbela za njihovo popravilo. Zato je podana krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za nastanek nezgode. Tožnik je zatikanje vrat poskušal odpraviti s silo, čeprav je vedel, da bi moral poklicati pomoč. Zato znaša njegov soprispevek k nastali nezgodi 10 %.
Delavcu pripada plača v višini, dogovorjeni z delodajalcem v pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta se tožnica in tožena stranka ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dogovorili, da pripada tožnici za poln delovni čas in vnaprej določene delovne rezultate mesečna bruto plača v znesku 5.495,63 EUR. Ker je iz plačilnih list tožnice razvidno, da tožena stranka pri izračunu neto pripadajočega zneska plače ni upoštevala dogovorjene bruto osnovne plače po pogodbi o zaposlitvi, temveč nižje zneske, tožnici za vtoževano obdobje pripada razlika v plači med obračunano ter izplačano plačo in plačo, dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.
plačilo odpravnine - delovnopravna kontinuiteta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je šlo za delovnopravno kontinuiteto med prejšnjim tožnikovim delodajalcem in toženo stranko. Tožena stranka je namreč kot delodajalec prevzemnik ohranila svojo identiteto in nadaljevala z isto dejavnostjo kot prejšnji tožnikov delodajalec, pri čemer je prevzela bistveni del zaposlenih, med njimi tudi tožnika, prevzela je tudi stranke s. p.-ja, proizvodnja se je nadaljevala brez prekinitve. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka delodajalec prevzemnik v smislu prvega odstavka 73. člena ZDR. Zato je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 108. člena ZDR-1 tožnik upravičen do odpravnine glede na doseženo delovno dobo pri toženi stranki in delodajalcu prenosniku, torej za skupaj šest let delovne dobe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - prepoved diskriminacije
Tožena stranka je zaradi doseganja boljše uspešnosti dela in poslovanja povišala delež prevozov naftnih derivatov z avtocisternami v cestnem prometu z zunanjimi izvajalci, posledično pa zmanjšala število prevozov naftnih derivatov z avtocisternami v cestnem prometu pri svojih zaposlenih delavcih. Na podlagi sklepa o spremembi organizacije dela je delovne naloge treh delavcev na delovnem mestu „voznik avtocisterne v cestnem prometu“ (ki ga je zasedal tudi tožnik) prenesla na zunanjega izvajalca. Tožena stranka je tako dokazala obstoj poslovnega razloga, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika (in še dveh delavcev) pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka ni ravnala diskriminatorno v smislu določbe 6. člena ZDR-1, ko je prav tožniku in določenima delavcema odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Če ne gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, delodajalec ni dolžan izdelati programa niti uporabiti kriterijev iz 102. člena ZDR-1. Odločitev o tem, kateremu delavcu bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je v izključni pristojnosti delodajalca. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Do subvencioniranja najemnine je po 28. členu ZUPJS upravičen najemnik stanovanja pod pogojem, da njegov dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi ter oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja v skladu z 10. členom ZUPJS, ne presega meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencioniranja najemnine. Oseba, ki uveljavlja subvencioniranje najemnine dokazuje obstoj najemnega razmerja in status najemnika, oziroma da ima veljavno sklenjeno najemno pogodbo. Najemna pogodba, ki jo je sklenila tožena stranka za tržno stanovanje, vsebuje vse obvezne sestavine, določene v 91. členu SZ-1 in je veljavno sklenjena. To pa pomeni, da je najemna pogodba lahko podlaga za dodelitev subvencioniranja najemnine po 28. členu ZUPJS, ne glede na to, da gre za najemno razmerje v stanovanju, za katerega je ugotovljeno, da se nahaja v večstanovanjski hiši, ki je brez uporabnega dovoljenja, oziroma da gre za črno gradnjo. Zato tožbeni zahtevek za odpravo dokončnih upravnih odločb, na podlagi katerih je bila tožnici dodeljena subvencija najemnine za tržno stanovanje, ni utemeljen.
Tožnik je v spornem času na misiji v tujini opravljal tako nevarne naloge, zaradi katerih je upravičen do dodatka skladno s 4. točko prvega odstavka 9. člena Uredbe (po tej določbi je predviden dodatek za nevarne naloge v primeru razdvajanja sprtih strani in drugih oblik vsiljevanja miru, taktične premike v območju bojevanja oziroma izvajanje letenja v bojnih razmerah, bojna iskanja in reševanja, protiteroristična in specialna delovanja, ofenzivno in defenzivno delovanje).
odškodninska odgovornost delavca - višina škode - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženka, ki je bila pri tožeči stranki zaposlena na delovnem mestu referent za delo s strankami in register, tožeči stranki iz hude malomarnosti povzročila škodo. Utemeljene pa so pritožbene navedbe o višini škode, ki jo je toženka povzročila tožeči stranki. Sodišče prve stopnje se namreč ni opredelilo do posameznih listinskih dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, ne do utemeljenosti odpisov in tudi ne do višine odpisov. Toženka je imela ustno pooblastilo, da se lahko z dolžnikom dogovarja o načinu in rokih ter odpisu 30 % zamudnih obresti od terjatev, kar je verificiral zakoniti zastopnik tožeče stranke, za odpis višjega odstotka zamudnih obresti (največ 50 %) pa je bila potrebna direktorjeva odobritev. Tožeča stranka je zatrjevala, da je šlo pri vtoženih primerih za neutemeljene odpise. Kot pravilno opozarja tožena stranka v pritožbi, zgolj zaradi pomanjkanja dokumentacije odpisi še niso neutemeljeni. Neutemeljenost odpisov pa je dolžna dokazati tožeča stranka. Zato je sodišče prve stopnje preuranjeno odločilo, da je dolžna tožena stranka povrniti celotni z izvedenskim mnenjem ugotovljeni znesek škode. Toženka namreč odgovarja le za škodo, ki jo je tožnici povzročila, pa je ta ni mogla sanirati. Ker je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo preuranjeno, brez celovite dokazne ocene, pritožbeno sodišče ne more preveriti, ali je bilo v izpodbijani sodbi materialno pravo pravilno uporabljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo skladno razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZUstS člen 23, 23/1, 23/4. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZPIZ-2 člen 8, 8-7, 204, 413, 413/10. ZObr člen 92, 92/11.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanje
Ob ugotovitvi, da je tožnik že 29. 5. 2013 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v določbi enajstega odstavka 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 31. 12. 2013. V skladu z navedeno določbo vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
Tožnica od toženca uveljavlja povračilo škode, ki ji je nastala zaradi nepravočasnega izplačila nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, kot posledice napačnega postopanja toženca v postopku ugotavljanja invalidnosti tožnice. V skladu s prvim odstavkom 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil. Tožnici je bila sodba sodišča prve stopnje, s katero je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delo s polnim delovnim časom ter tožencu naloženo, da odloči o nadomestilu plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, vročena 15. 7. 2009. Z vročitvijo te sodbe je tožnica izvedela za škodo in storilca. Ker je subjektivni zastaralni rok dne 12. 12. 2012, ko je bila tožba vložena, že potekel, je tožničina terjatev zastarala. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 275, 275/1, 275/3, 278, 278/2, 383. ZZK-1 člen 243.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - razpolagalni posel - pravilno postavljen zahtevek - izbrisna tožba - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Pomembno je, da izpodbojni in izbrisni zahtevek obsega tudi zahtevo po vzpostavitvi stanja zemljiškoknjižnega vpisa, kot je bilo pred vknjižbo (v konkretnem primeru, da je tožnik solastnik sporne nepremičnine do 1/3), in da se dovoli ponovna vknjižba v korist stečajnega dolžnika (skupaj z izročitvijo nepremičnine).
začasna odredba - verjetnost terjatve - težko nadomestljiva škoda
Samo dejstvo izgube dohodka še ne pomeni, da bo tožniku nastala nenadomestljiva škoda, saj ne gre za splošno znano dejstvo. Zato ni podana ene izmed predpostavk, navedenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ, na podlagi katere bi bilo potrebno izdati predlagano začasno odredbo, kljub temu, da je tožnik dokazal verjetnost obstoja terjatve, ki se nanaša na izplačilo plače za čas prekratko priznanega odpovednega roka.
OZ člen 336, 336/1, 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2. ZIZ člen 257, 257/1, 259, 259/1, 259/2.
predhodna odredba - zastaranje judikatne terjatve - časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova - zakonita preživnina
Pravilno je stališče, da imajo značaj judikatne terjatve, za katere velja desetletni zastaralni rok, tiste obveznosti po pravnomočni sodbi, ki so zapadle v plačilo v obdobju, na katerega segajo časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova, to je še na dan zadnje glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Za terjatve, ki pa so v plačilo zapadle po tem trenutku, pa je v drugem odstavku 356. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 347. člena OZ določen krajši triletni zastaralni rok.
Predmet zavarovanja s predmetno predhodno odredbo so ob njeni izdaji še ne zapadli zneski zakonite preživnine za obdobje od meseca marca 2015 do meseca februarja 2016. Ker pa triletni zastaralni rok v drugem odstavku 356. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 347. člena istega zakona sicer določen za zastaranje občasnih terjatev, s katerimi se črpa sama pravica preživljanja, začne teči šele prvi dan po dnevu, ko je upnica imela pravico terjati obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ), pa je sodišče prve stopnje glede na to, da so predmet predmetnega zavarovanja bodoče občasne terjatve, ki ob izdaji predhodne odredbe kot relevantnem trenutku za pravno presojo še niso zapadle v plačilo, pravilno zaključilo, da zastaranje s predhodno odredbo zavarovanih bodočih preživninskih dajatev še niti ni začelo teči.
ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 14. ZFPPIPP člen 14. ZJSRS člen 16, 16/1, 24, 24/2.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
Po 2. odstavku 24. člena ZJSRS mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožniku je delovno razmerje na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca iz razlogov na strani delodajalca (112. člen ZDR) prenehalo 3. 8. 2012. Tožnik zahteve na jamstveni sklad ni vložil v roku 90 dni po prenehanju delovnega razmerja. Zato je tožena stranka tožnikovo zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca pravilno zavrgla kot prepozno. Tožnik pa tudi v primeru, da bi bila njegova zahteva pravočasna, ne bi mogel pridobiti pravic po ZJSRS, ker mu je delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal sam in ne zaradi insolventnosti delodajalca. Prvi odstavek 16. člena ZJSRS namreč določa, da ima pravice po tem zakonu (le) delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca.
začasna nezmožnost za delo - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - razlog ekonomičnosti
Presoja sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru navedene okoliščine, ki bi narekovale dopustitev spremembe tožbe, niso podane, je po oceni pritožbenega sodišča napačna. Sodišče je pri presoji premajhen pomen pripisalo zakonsko določenem pogoju, „da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama“ in dejstvu, da je do potrebe po spremembi tožbe prišlo zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, ko je tožena stranka na glavni obravnavi zatrdila, da tožnik po 18. 12. 2014 bolniškega staleža nima urejenega, ker tako izhaja iz njenih potrdil. Iz razloga ekonomičnosti je smotrno in potrebno dopustiti predlagano spremembo tožbe, saj zahtevek izhaja iz enake dejanske in pravne podlage.
Ker je celovita in pravilna ugotovitev odločilnih dejstev ob učinkovitem izjavljanju strank bistveni cilj postopka, ta ne sme biti prizadet s sklicevanjem na načelo hitrosti in prekluzijo v položajih, ko obstojijo utemeljeni razlogi za kasnejše navajanje strank v postopku.
- Ko je sodišče prve stopnje v obravnavanem izvršilnem postopku izvedlo narok, ki sicer ni obligatoren, je s tem samo presodilo, da se mora načelo hitrosti umakniti cilju popolne ugotovitve spornih odločilnih dejstev. S tem je nastopil položaj, ki je v bistvenem soroden položaju v pravdnem postopku, ko sodišče samo omeji navajanje novot na vloge pred prvim narokom za glavno obravnavo v skladu z določili 286.a člena ZPP (učinek je bistveno soroden učinku zakonske omejitve iz drugega odstavka 56. člena ZIZ v zvezi z ugovorom po izteku roka), pa stranka kljub temu sme na naroku navajati nova dejstva in dokaze pod pogojem, da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (drugi odstavek 286. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZUstS člen 23, 23/1. ZPIZ-2 člen 204, 413, 413/10. ZObr člen 92, 92/11. ZDR-1 člen 83, 83/2, 87, 87/2.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanje
Ob ugotovitvi, da je tožnik že 23. 11. 2013 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v enajstem odstavku 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 9. 8. 2014. V skladu z navedenim členom vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.