OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064842
OZ člen 352, 352/3.
poklicna odgovornost – odvetnik – skrbnost odvetnika – poslovna odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti – začetek teka zastaranja
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, načeloma začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev, to je po kršitvi pogodbene obveznosti, vendar ne prej, kot je imel oškodovanec možnost izvedeti za škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082677
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23. ZPP člen 18, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - določitev pristojnosti med sodišči držav članic EU - okoliščine primera - poroštvo - poroštvena izjava - vsebina izjave - prevzem obveznosti iz glavne pogodbe - plačilna obveznost - prorogacijska klavzula - dogovor o pristojnosti
Toženca kot poroka s poroštvenima pogodbama nista prevzela vseh obveznosti in pogojev iz glavne pogodbe, temveč le plačilne obveznosti, zato se ne moreta sklicevati, da se prorogacijska klavzula iz temeljne pogodbe nanaša tudi na njiju. Za sojenje je zato pristojno slovensko sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006340
SPZ člen 38, 92, 227. ZD člen 104. OZ člen 39, 40. ODZ par. 947, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954, 955. ZPP člen 318.
preklic darila – neveljavnost pogodbe zaradi odpadle pravne podlage – nagib – omejitve razpolaganja z nepremičnino – sklepčnost tožbe – vrnitveni zahtevek – dejanska oblast toženca
Vsebina nagiba, kot jo v nasprotni tožbi zatrjujejo toženci (omejitev razpolaganja z lastninsko pravico tožnika tako za čas življenja kot po smrti), je povsem nasprotna s causo darilne pogodbe, ki je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi obdarjencu. Ta naklonitev je sicer res lahko pogojena z različnimi motivi (nagibi), ki pa ne smejo biti nedopustni, torej v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli (39. in 40. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Cilj, ki so ga (glede na tožbene trditve) zasledovali toženci ob sklenitvi dogovora, je bil omejitev tožnikovega razpolaganja z nepremičnino za čas življenja in tudi omejitev njegovega oporočnega razpolaganja. Slednje po našem pravu ni dopustno (104. člen Zakona o dedovanju), omejitve razpolaganja z lastninsko pravico ob sklenitvi darilne pogodbe pa si je mogoče zagotoviti na različne (zakonsko urejene) načine, npr. osebne služnosti (227. člen SPZ) oziroma prepoved odtujitve in obremenitve (38. člen SPZ) – take pogodbene omejitve lastninske pravice pa po izrecni pritožbeni trditvi ni bilo. Iz trditvene podlage v nasprotni tožbi torej ne izhaja utemeljenost zahtevka na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe in vrnitve darila (vsebine dogovora, na katero se sklicujejo toženci, namreč ni mogoče opredeliti kot nagib, ki je prerasel v (kasneje odpadlo) pravno podlago, zato je odločitev o zavrnitvi tako primarnega kot podrejenega tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi pravilna.
Ni nemogoče, da bi bila dolžnikova obogatitev enaka tistemu znesku, ki bi ga lahko na temelju pravnega posla zahteval osiromašeni upnik, če bi bil pravni posel sklenjen. Trditveno in dokazno breme nosi seveda upnik, to pa je v tej zadevi tožeča stranka. Upnikove trditve morajo biti jasne, razumljive in preizkusljive. Če zahteva določen znesek, ki je nastane kot posledica računskih operacij, mora biti za preizkus sposoben tudi takšen izračun. Glede vsega tega nosi v vsakem primeru trditveno breme upnik sam. Če dolžnik zanika zatrjevana dejstva, mora domnevni upnik navesti tudi dokaze. Dokazno breme nosi torej le v primeru prerekanja, torej po potrebi. Protipravno bi bilo, če bi listine iskal in vpogledoval izvedenec; takšen dokaz bi bil raziskovalni (informativni), in je nedopusten. Predmet, ki ga bo pregledoval izvedenec (1. odstavek 251. člena ZPP), mora namreč predložiti že stranka sama (212. člen ZPP). Poleg tega sme sodišče postaviti izvedenca le, če sodišče nima potrebnega strokovnega znanja (243. člen ZPP).
družbena lastnina – pravica uporabe stavbnega zemljišča – pridobitev pravice uporabe – vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo – prenos pravice uporabe – oddajanje zemljišča za gradnjo – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na stvareh v družbeni lastnini
V sistemu družbene lastnine je bila pravica uporabe stavbnega zemljišča občanu dodeljena z odločbo o oddaji zemljišča za gradnjo. Za oceno, ali je pravico uporabe dobil, je odločilno, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju občine ter da je zgrajeno potem tudi uporabljal.
Plačilo enega računa za elektriko (četudi je elektrika za pritožnika še tako pomembna dobrina), ob upoštevanju vseh ostalih bremen toženca ter okoliščin obravnavanega primera, iz katerih jasno sledi, da je vzrok nesoglasij med pravdnima strankama v tožnikovi sferi oziroma sferi njegove žene, nikakor pa ne v toženčevi sferi, ne utemeljuje zahtevka za preklic izročilne pogodbe in vrnitev danega premoženja.
Zavarovalnica, ki je poravnavala škodo oškodovancu, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški, če voznik ni imel vozniškega dovoljenja za vozilo, ki ga je vozil.
Stranke zapuščinskega postopka so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Med te spadajo vse osebe, ki uveljavljajo pravice na zapuščini kot dediči ali volilojemniki, tudi če jim ta pravica ne pripada ali če je sporno ali jim ta pravica pripada.
ZPP člen 24, 25, 30, 30/1, 32, 32/2, 47, 63. ZFPPIPP člen 252.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spori, nastali med stečajnim postopkom – atrakcija pristojnosti
Določilo 63. člena ZPP predpisuje za spore, ki so nastali med stečajnim postopkom, zgolj atrakcijo krajevne ne pa tudi stvarne pristojnosti, kar pomeni, da navedeno določilo v samo stvarno pristojnost sodišča za odločanje ne posega.
139. člen OZ ureja dovoljeno samopomoč, ki je v SPZ posebej urejena in že iz tega razloga uporaba 139. člen OZ ne pride v poštev. Sicer pa 139. člen OZ določa, da kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, te ni dolžan povrniti. Izključuje torej protipravnost kot enega izmed elementov odškodninske odgovornosti, v tej zadevi pa gre za spor zaradi motenja posesti in ne odškodninsko zadevo.
pogodba o naročilu – mandat – delna realizacija pogodbe – delno plačilo
Tožeča stranka se je toženi stranki zavezala, da bo zanjo opravila storitve, navedene v pogodbi. Ker vseh poslov, ki so bili predmet naročila, ni opravila, ima ne glede na to, da to v pogodbi ni bilo izrecno in posebej urejeno, pravico le do sorazmernega dela plačila.
OZ člen 14, 25, 25/2, 28, 28/1. ZIZ 20.a, 20.a/3, 46, 46/1, 71, 71/1, 71/1-5, 91, 91/1, 181.
neposredno izvršljiv notarski zapis – oblikovalno upravičenje – odstop od pogodbe – zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve – vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku – neuspel poskus vročitve
ZIZ je procesni predpis in je zato za materialnopravno presojo, katera pravna dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. Ob smiselni uporabi pravil za izjavo volje o uresničitvi oblikovalne pravice začne izjava volje odstopnega upravičenca o uresničitvi odstopne pravice učinkovati šele, ko jo prejme naslovnik. Ker pa so pravila OZ dispozitivna, se lahko stranki s pogodbo dogovorita za drugačno ureditev uresničitve te pravice.
Kljub temu, da vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ni izkazana in da ni izkazan niti morebitni dogovor med strankama, da za predčasno zapadlost terjatve zadošča, da upnica dolžniku pošlje izjavo o odstopu od pogodbe po pošti priporočeno, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati obstoječo sodno prakso, ki v takih primerih izjemoma priznava, da ni potrebno, da bi bila vročitev po tretjem in petem odstavku 20.a člena ZIZ vedno dokazana s podpisano povratnico, če je verjetno izkazano, da se dolžnik izmika vročitvi pošiljke.
spor majhne vrednosti – glavna obravnava – izvedba naroka
Ker v konkretnem primeru nobena od strank naroka ni izrecno zahtevala, je lahko sodišče upoštevajoč pogoje iz določbe 2. odstavka 454. člena ZPP izdalo sodbo brez naroka. Pritožnikovo navajanje, da soglasja za to ni podal, je zato brezpredmetno. To soglasje ni bilo potrebno.
stečajni postopek nad pravno osebo – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – meritorna obravnava – izredno pravno sredstvo – odškodninska odgovornost upravitelja – napotitev na postopek mediacije – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Niti vprašanje morebitne odškodninske odgovornosti upraviteljice (102. člen ZFPPIPP) niti napotitev strank postopka na postopek mediacije (48.a člen ZFPPIPP) ne more vzpostaviti pravice do pravnega sredstva, kjer ta zakonsko ni dopustna.
Sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Tožnik je v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago, zato mu odškodnina iz tega naslova ne gre.
Pritožnica priglaša stroške fotokopiranja, znesek izkazuje s fotokopijo računa. Iz računa je razvidno, da je fotokopirnica zaračunala 138 fotokopij, takega števila fotokopij pa pritožnica ni izkazala, zato ji sodišče tega zneska ni priznalo.
razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov – osnova za izračun deleža glasovalnih pravic
V postopku o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana. Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP.
V tem stečajnem postopku še ni bilo odločeno o tem, katere terjatve upnikov so verjetno izkazane, zato sodišče prve stopnje še ni moglo sprejeti izpodbijane odločitve.
Sodišče prve stopnje ima prav, da bi izvedba tako predlaganega dokaza pomenila predhodno realizacijo odškodninskega zahtevka, ne pa zavarovanja dokazov v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP. Sodišče s tem sklepom tudi ni odločilo, katere dokaze bo kasneje na glavni obravnavi izvedlo ali ne, odločilo je le o zavarovanju dokazov.