Plačilo enega računa za elektriko (četudi je elektrika za pritožnika še tako pomembna dobrina), ob upoštevanju vseh ostalih bremen toženca ter okoliščin obravnavanega primera, iz katerih jasno sledi, da je vzrok nesoglasij med pravdnima strankama v tožnikovi sferi oziroma sferi njegove žene, nikakor pa ne v toženčevi sferi, ne utemeljuje zahtevka za preklic izročilne pogodbe in vrnitev danega premoženja.
ZFPPIPP člen 398, 398/1, 399, 399-1, 400, 400/1, 405, 405/2. KZ-1B člen 209, 209/1, 209/5, 235, 235/1, 235/2.
osebni stečaj - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - rok - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano - kaznivo dejanje, ki ni zavedeno v kazenski evidenci - trenutku odločanja sodišča - vsebinska presoja
Ovira za odpust obveznosti po 1. točki 399. člena ZFPPIPP je podana tedaj, če je sodba postala pravnomočna. Vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v zvezi z navedenimi pravnomočnimi kaznivimi dejanji, ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča druge stopnje. Ne glede na to, kakšna bo usoda te pravnomočne sodbe, je bil v trenutku odločanja sodišča prve stopnje dolžnik pravnomočno spoznan za krivega navedenih kaznivih dejanj.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je upoštevalo, da je bil dejansko dolžnik pravnomočno obsojen za tri kazniva dejanja, čeprav ta še niso bila zavedena v kazenski evidenci. Pomembna je namreč vsebinska presoja o (ne) ovirah za odpust obveznosti in ne zgolj dejstvo ali je podatek evidentiran v evidencah, ki so za to predpisane.
družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – napake pri sklicu družbe – pravne posledice nepravilnega sklica skupščine – postavitev poslovodje – odpoklic namestnika direktorja – družbena pogodba
Za morebitne napake pri sklicu družbe že sam drugi odstavek 509. člena ZGD-1 določa, da je pravna posledica nepravilnega sklica skupščine neveljavnost sklepa. Drugi odstavek 509. člena ne določa da je pravna posledica ničnost. Tudi kakšna druga določba tega ne določa. Pravna posledica nepravilnega sklica skupščine je torej kvečjemu lahko izpodbojnost sklepa.
Ne drži (več) pravno mnenje tožeče stranke, da se lahko postavi novega poslovodjo le z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov. Takšno je bilo sicer stališče VS RS v njegovem načelnem pravnem mnenju z občne seje 26. 6. 2002, potem pa je prav VS RS v odločbi opr. št. III Ips 58/2014 od njega odstopilo.
rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – zastaralni rok – zastaranje – pretrganje zastaranja – uveljavljanje dednopravnih zahtevkov
Uveljavljanje neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku povzroči pretrganje s 76. členom ZD predpisanega roka za uveljavljanje neveljavnosti oporoke.
vzpostavitev etažne lastnine v večstanovanjski stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pridobitelj lastninske pravice - spor med udeleženci glede lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - sporna dejstva - učinek materialne pravnomočnosti
V postopku etažiranja po ZVEtL sodišče v sporih udeležencev glede lastninske pravice ne odloči z učinki materialne pravnomočnosti.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0063194
ZST-1 člen 1, 2, 5, 18, 18/5, 18/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOPNI člen 9, 9/2.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - nastanek taksne obveznosti - obseg plačila takse za pravna sredstva - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - višina sodne takse - pravna podlaga za odmero sodne takse - smiselna uporaba določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke - delno izpodbijanje odločbe - vrednost izpodbijanega dela - preizkus sklepa
Za pravilno uporabo materialnega prava, kar je v tem primeru ZST-1, je treba ugotoviti poleg plačilne zmožnosti pritožnice tudi višino sodne takse. Le ko sodišče pozna taksno obveznost zavezanca, lahko presoja tudi njegove plačilne zmožnosti.
Sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ni jasno, zakaj je sodišče vzelo tako visoke vrednosti spornega predmeta in še trem toženim strankam naložilo solidarno plačilo, drugotoženki pa samostojno delno plačilo sodne takse.
V 1. členu ZST-1 in tudi v taksni tarifi ni posebej predpisan postopek po ZOPNI.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082662
ZPP člen 286a. OZ člen 9, 94, 95, 1051.
upoštevanje prepozne vloge - odsotnost opozorila na posledice zamude - izvensodna poravnava - vzajemne popustitve - načelo pacta sunt servanda - napake volje - izpodbijanje pravnega posla zaradi sile ali grožnje - uveljavljanje zahtevka v pravdi
Ker tožeča stranka s pozivom k predložitvi vloge na posledice zamude ni bila opozorjena, je sodišče ravnalo pravilno, da je vlogo tožeče stranke z dne 31. 1. 2013 upoštevalo. Nespoštovanje 286a. člena ZPP, ki sodišču tako ravnaje nalaga, bi pomenilo kršitev procesnih pravil.
Toženka sporazumu odreka učinek, ker naj bi njena volja pri sklenitvi sporazuma – zaradi sile in grožnje, ki naj bi je bila deležna ob njegovem sklepanju – ne bila svobodna. S tem uveljavlja neveljavnost pogodbe zaradi pomanjkanja ene od predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da je posel pravno veljavno sklenjen. Zahtevka za razveljavitev pogodbe tožena stranka v tem postopku ni postavila; ne zatrjuje pa niti tega, da bi ga uveljavljala izven tega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064842
OZ člen 352, 352/3.
poklicna odgovornost – odvetnik – skrbnost odvetnika – poslovna odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti – začetek teka zastaranja
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, načeloma začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev, to je po kršitvi pogodbene obveznosti, vendar ne prej, kot je imel oškodovanec možnost izvedeti za škodo.
odločitev o stroških postopka – povrnitev pravdnih stroškov – sodba na podlagi pripoznave – možnost izvensodne rešitve spora – poseg v pravico – sklenitev pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem – vzrok za sodno varstvo – povod za tožbo
Ločiti je treba poseg v pravico oziroma vzrok za tožbo ter povod za tožbo. Poseg je namreč vzrok za sodno varstvo, medtem ko je treba šteti, da toženec povod za tožbo da takrat, kadar lahko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov nujna sodna intervencija.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006340
SPZ člen 38, 92, 227. ZD člen 104. OZ člen 39, 40. ODZ par. 947, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954, 955. ZPP člen 318.
preklic darila – neveljavnost pogodbe zaradi odpadle pravne podlage – nagib – omejitve razpolaganja z nepremičnino – sklepčnost tožbe – vrnitveni zahtevek – dejanska oblast toženca
Vsebina nagiba, kot jo v nasprotni tožbi zatrjujejo toženci (omejitev razpolaganja z lastninsko pravico tožnika tako za čas življenja kot po smrti), je povsem nasprotna s causo darilne pogodbe, ki je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi obdarjencu. Ta naklonitev je sicer res lahko pogojena z različnimi motivi (nagibi), ki pa ne smejo biti nedopustni, torej v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli (39. in 40. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Cilj, ki so ga (glede na tožbene trditve) zasledovali toženci ob sklenitvi dogovora, je bil omejitev tožnikovega razpolaganja z nepremičnino za čas življenja in tudi omejitev njegovega oporočnega razpolaganja. Slednje po našem pravu ni dopustno (104. člen Zakona o dedovanju), omejitve razpolaganja z lastninsko pravico ob sklenitvi darilne pogodbe pa si je mogoče zagotoviti na različne (zakonsko urejene) načine, npr. osebne služnosti (227. člen SPZ) oziroma prepoved odtujitve in obremenitve (38. člen SPZ) – take pogodbene omejitve lastninske pravice pa po izrecni pritožbeni trditvi ni bilo. Iz trditvene podlage v nasprotni tožbi torej ne izhaja utemeljenost zahtevka na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe in vrnitve darila (vsebine dogovora, na katero se sklicujejo toženci, namreč ni mogoče opredeliti kot nagib, ki je prerasel v (kasneje odpadlo) pravno podlago, zato je odločitev o zavrnitvi tako primarnega kot podrejenega tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi pravilna.
stečajni postopek nad pravno osebo – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – meritorna obravnava – izredno pravno sredstvo – odškodninska odgovornost upravitelja – napotitev na postopek mediacije – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Niti vprašanje morebitne odškodninske odgovornosti upraviteljice (102. člen ZFPPIPP) niti napotitev strank postopka na postopek mediacije (48.a člen ZFPPIPP) ne more vzpostaviti pravice do pravnega sredstva, kjer ta zakonsko ni dopustna.
oprostitev plačila sodnih taks – neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju – zamolčanje lastništva deležev v družbah – dokazno breme o izpolnjevanju pogojev – odvzem dokazne vrednosti
Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
Sodišče prve stopnje ima prav, da bi izvedba tako predlaganega dokaza pomenila predhodno realizacijo odškodninskega zahtevka, ne pa zavarovanja dokazov v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP. Sodišče s tem sklepom tudi ni odločilo, katere dokaze bo kasneje na glavni obravnavi izvedlo ali ne, odločilo je le o zavarovanju dokazov.
Dne 12.08.2015 je predlagatelj umaknil pritožbo z dne 25. 5. 2015. Ker višje sodišče pred tem še ni izdalo odločbe (2. odstavek 334. člena ZPP), je umik pritožbe vzelo na znanje.
sklep o zavrženju tožbe - sodni rok - poprava tožbe - podaljšanje roka - dodatni rok - prekluzija - dopolnilni sklep - nepravilnost odločitve - pritožbeni preizkus – nagrada za postopek
Tudi v primeru sodnega roka nastopi prekluzija, če ni pravočasno predlagano podaljšanje tega roka.
Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Ali je odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu pravilna ali ne, je stvar pritožbenega preizkusa.
V konkretnem primeru do pravdnega postopka sploh (še) ni prišlo, ker tožeča stranka predloga za izvršbo ni dopolnila in je bila tožba zato zavržena ter sklep o izvršbi razveljavljen, kar pomeni, da toženi stranki nagrada za pravdni postopek ne pripada.
razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov – osnova za izračun deleža glasovalnih pravic
V postopku o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana. Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP.
V tem stečajnem postopku še ni bilo odločeno o tem, katere terjatve upnikov so verjetno izkazane, zato sodišče prve stopnje še ni moglo sprejeti izpodbijane odločitve.
dokazovanje – račun – dokaz o višini – dokaz o obstoju temelja – pravočasnost predlaganega dokaza – prekluzija – ustrezna priprava na narok
Dokler ni določnega ugovora zoper terjatev, je račun ne samo dokaz o višini terjatve, ampak tudi dokaz o obstoju temeljnega pravnega razmerja.
Okoliščina, da je tožena stranka šele po izvedenem dokaznem postopku pri bivšem predsedniku uprave preverjala sporne okoliščine, ne pomeni upravičenega razloga za prepozno predlagan dokaz z zaslišanjem priče, niti ni bilo sodišče zaradi tega dolžno ponovno začeti obravnave.
ureditvena začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda – nenadomestljiva škoda – verjetnost insolventnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da grozeč insolventni postopek ustreza standardu nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da tožničine navedbe (katerim je sodišče prve stopnje v celoti sledilo) v povezavi s predloženimi dokazi, verjetnosti insolventnega postopka oziroma nenadomestljive (težke nadomestljive) škode ne izkazujejo.
OZ člen 14, 25, 25/2, 28, 28/1. ZIZ 20.a, 20.a/3, 46, 46/1, 71, 71/1, 71/1-5, 91, 91/1, 181.
neposredno izvršljiv notarski zapis – oblikovalno upravičenje – odstop od pogodbe – zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve – vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku – neuspel poskus vročitve
ZIZ je procesni predpis in je zato za materialnopravno presojo, katera pravna dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. Ob smiselni uporabi pravil za izjavo volje o uresničitvi oblikovalne pravice začne izjava volje odstopnega upravičenca o uresničitvi odstopne pravice učinkovati šele, ko jo prejme naslovnik. Ker pa so pravila OZ dispozitivna, se lahko stranki s pogodbo dogovorita za drugačno ureditev uresničitve te pravice.
Kljub temu, da vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ni izkazana in da ni izkazan niti morebitni dogovor med strankama, da za predčasno zapadlost terjatve zadošča, da upnica dolžniku pošlje izjavo o odstopu od pogodbe po pošti priporočeno, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati obstoječo sodno prakso, ki v takih primerih izjemoma priznava, da ni potrebno, da bi bila vročitev po tretjem in petem odstavku 20.a člena ZIZ vedno dokazana s podpisano povratnico, če je verjetno izkazano, da se dolžnik izmika vročitvi pošiljke.