OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0064814
ZBPP člen 46, 46/2. ZPP člen 154, 154/2, 154/3.
uporabnina – stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini – plačilo v dobro proračuna RS – parkirnina
V obravnavani zadevi sta bila sporna tako temelj kot višina tožbenega zahtevka in je prvo sodišče izvajalo obsežen dokazni postopek glede obeh. V pretežnem delu so bili dokazi o podlagi tožbenega zahtevka različni od dokazov o višini tožbenega zahtevka. V takšnih okoliščinah ni sprejemljiv takšen način odločanja o stroških, kot ga je izbralo prvo sodišče, saj je treba vprašanje povrnitve pravdnih stroškov presojati celovito, glede na vse okoliščine posameznega primera. Narava tega spora je bila blizu značaju odškodninskih pravd s spornima temeljem in višino, v katerih se o povrnitvi pravdnih stroškov odloča z upoštevanjem uspeha strank ločeno glede podlage tožbenega zahtevka in glede njegove višine, končni uspeh strank pa je njuna aritmetična sredina.
ZASP člen 22, 28, 130, 131, 147, 153, 153/1, 159. ZS člen 3. ZDDV-1 člen 3, 33, 40, 78, 78/1, 81. Skupni sporazum za določitev višine nadomestila za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 11.
plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila za uporabo fonogramov - DDV - exeptio illegalis - stroški poslovanja kolektivne organizacije
Uporabnik, ki je javno predvajal fonogram, ne da bi predhodno pridobil dovoljenje za uporabo, je dolžan plačati DDV od prisojenega (utemeljeno zaračunanega) nadomestila za uporabo fonograma. Z uporabo fonograma je bil promet izvršen, ne glede na to, da dovoljenja za uporabo ni imel.
Zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in zahtevka za razveljavitev vknjižbe ni mogoče enačiti. V prvem primeru gre za ugotovitveni, v drugem pa za oblikovalni zahtevek. Zaradi ničnosti prodajne pogodbe je vknjižba toženčeve lastninske pravice neveljavna že od samega začetka, zato je ni treba razveljaviti, ampak takšnemu pravnemu položaju ustreza ugotovitev neveljavnosti vknjižbe. Nasprotno pa razveljavitev vknjižbe učinkuje le za vnaprej in se uporablja v primerih, ko je vknjižba neveljavna iz formalnopravnih razlogov ali zaradi kršitev določb zemljiškoknjižnega postopka. Takšni vpisi se ne izpodbijajo z izbrisno tožbo, saj lahko upravičena oseba doseže njihovo razveljavitev z ugovorom in pritožbo v zemljiškoknjižnem postopku.
družbena lastnina – pravica uporabe stavbnega zemljišča – pridobitev pravice uporabe – vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo – prenos pravice uporabe – oddajanje zemljišča za gradnjo – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na stvareh v družbeni lastnini
V sistemu družbene lastnine je bila pravica uporabe stavbnega zemljišča občanu dodeljena z odločbo o oddaji zemljišča za gradnjo. Za oceno, ali je pravico uporabe dobil, je odločilno, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju občine ter da je zgrajeno potem tudi uporabljal.
Pritožnica ne more uspeti z navedbo, da glavno izpolnitev tožnice, to je plačilo za opravljeno delo, pogojuje s tem, da se uskladi pogodbena kazen, izdaja menice za odpravo napak in deponiranje izbrisne pobotnice. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v tem primeru za stranske obveznosti, ki ne morejo zadrževati izpolnitve glavne obveznosti (to je plačila za opravljeno delo) ene od strank.
ZPP člen 98, 98/2. ZOdvT člen 3, 3/1. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102, 3103, 6007.
pooblastilo – pogoji za veljavnost pooblastila – izostanek datuma na pooblastilu – pooblastilo predloženo v fotokopiji – nepopolno pooblastilo – poziv na predložitev originalnega pooblastila – veljavnost že opravljenih pravdnih dejanj – stroški pravdnega postopka – nagrada za postopek – nastanek nagrade za postopek – nagrada za narok – pogoji za znižanje nagrade – osnova za izračun DDV
Pooblastilo, ki je bilo predloženo (le) v fotokopiji, ni nepopolno.
Datum ni pogoj za veljavnost pooblastila. Njegova odsotnost je lahko zgolj okoliščina, zaradi katerih bi sodišče lahko posumilo o pristnosti pooblastila.
Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katerim se začne postopek in ne šele s sestavo te vloge.
ZPP člen 3, 3/3, 318, 381/1, 381/1-2, 339, 339/2, 339/2-7.
nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - objava namere o prodaji kmetijskega zemljišča - ravnanje mimo upravnega postopka v pravdi - zamudna sodba - pasivno ravnanje prodajalcev v pravdi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ravnanje tožencev, ko sta novembra 2014 pri upravi enoti objavila namero o prodaji kmetijskega zemljišča, nato pa mimo upravnega postopka v pravdi, kjer ju je tožil tisti kupec, ki sta mu nepremičnino želela prodati, ravnala pasivno, tako da je prišlo do izdaje zamudne sodbe v korist tega kupca, ima vse znake nedovoljenega razpolaganja z zahtevkom. Zamudne sodbe v takem primeru ni mogoče izdati, ker za njeno izdajo niso izpolnjeni vsi pogoji.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064841
URS člen 22. ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 154, 154/3.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino – sprememba identitete stvari – uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju – ugovor nadpolovičnega deleža – nasprotna tožba – pravica do izjave v postopku – vlaganja v nepremičnino po razpadu zakonske zveze – soglasje nekdanjega zakonca – stroški postopka
Toženčev ugovor nadpolovičnega deleža predstavlja ustrezno obrambno sredstvo, do katerega se je bilo dolžno sodišče prve stopnje v skladu z 22. členom Ustave opredeliti. Tožničino vztrajanje na stališču o nujnosti vložitve nasprotne tožbe je pretirano formalistično, saj bi bila na ta način v okoliščinah konkretnega primera tožencu kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave.
V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil med pravdnima strankama sklenjen ustni dogovor, s katerim sta se stranki strinjali, da se investicijski vložek oziroma vlaganja poračunavajo z najemnino. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila ob prenehanju pogodbenega razmerja vrednost vlaganj v toženkino nepremičnino večja od najemnine, do katere je bila upravičena, je na podlagi določil o neupravičeni pridobitvi tožbenemu zahtevku do ugotovljene višine obogatitve na eni strani in prikrajšana na drugi, upravičeno ugodilo.
ZPP člen 8, 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 190, 190/1, 191.
zavrnitev dokaznega predloga – nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena – pravica do obravnavanja – pobot terjatev v pravdi – neupravičena pridobitev
Sodišče izvaja dokaze zaradi ugotovitve materialne resnice o spornih dejstvih. Sporna dejstva pa so tista dejstva, glede katerih se trditve pravdnih strank razlikujejo. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je o spornem dejstvu odločilo na podlagi trditev ene stranke, dokazne predloge pravdnih strank pa je zavrnilo kot nepotrebne iz razloga, ker je bila ta trditev izrecna in kategorična, tožeči stranki odvzelo pravico do obravnavanja.
Če se terjatve pravdnih strank pobotajo s sodbo, prenehajo na dan izdaje sodbe.
dokazovanje – račun – dokaz o višini – dokaz o obstoju temelja – pravočasnost predlaganega dokaza – prekluzija – ustrezna priprava na narok
Dokler ni določnega ugovora zoper terjatev, je račun ne samo dokaz o višini terjatve, ampak tudi dokaz o obstoju temeljnega pravnega razmerja.
Okoliščina, da je tožena stranka šele po izvedenem dokaznem postopku pri bivšem predsedniku uprave preverjala sporne okoliščine, ne pomeni upravičenega razloga za prepozno predlagan dokaz z zaslišanjem priče, niti ni bilo sodišče zaradi tega dolžno ponovno začeti obravnave.
stečajni postopek nad pravno osebo – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – meritorna obravnava – izredno pravno sredstvo – odškodninska odgovornost upravitelja – napotitev na postopek mediacije – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Niti vprašanje morebitne odškodninske odgovornosti upraviteljice (102. člen ZFPPIPP) niti napotitev strank postopka na postopek mediacije (48.a člen ZFPPIPP) ne more vzpostaviti pravice do pravnega sredstva, kjer ta zakonsko ni dopustna.
razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov – osnova za izračun deleža glasovalnih pravic
V postopku o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana. Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP.
V tem stečajnem postopku še ni bilo odločeno o tem, katere terjatve upnikov so verjetno izkazane, zato sodišče prve stopnje še ni moglo sprejeti izpodbijane odločitve.
Sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Tožnik je v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago, zato mu odškodnina iz tega naslova ne gre.
sklep o zavrženju tožbe - sodni rok - poprava tožbe - podaljšanje roka - dodatni rok - prekluzija - dopolnilni sklep - nepravilnost odločitve - pritožbeni preizkus – nagrada za postopek
Tudi v primeru sodnega roka nastopi prekluzija, če ni pravočasno predlagano podaljšanje tega roka.
Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Ali je odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu pravilna ali ne, je stvar pritožbenega preizkusa.
V konkretnem primeru do pravdnega postopka sploh (še) ni prišlo, ker tožeča stranka predloga za izvršbo ni dopolnila in je bila tožba zato zavržena ter sklep o izvršbi razveljavljen, kar pomeni, da toženi stranki nagrada za pravdni postopek ne pripada.
ureditvena začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda – nenadomestljiva škoda – verjetnost insolventnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da grozeč insolventni postopek ustreza standardu nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da tožničine navedbe (katerim je sodišče prve stopnje v celoti sledilo) v povezavi s predloženimi dokazi, verjetnosti insolventnega postopka oziroma nenadomestljive (težke nadomestljive) škode ne izkazujejo.
osebni stečaj – odpust obveznosti – priznanje nesorazmernih obveznosti – ovire za odpust obveznosti – podaljševanje plačila dolga po prvi pogodbi z novimi pogodbami
Upnik je vedel, da mu dolžnik ni sposoben poravnati dolgovanega zneska in da nima nobenega premoženja, pa je kljub temu sklenil veliko pogodb za vračilo posojila iz leta 2009. Takega upnika pa ne varuje institut ovir za odpust obveznosti. Tak upnik namreč ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
odvetnik – elektronsko vlaganje pisanj – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – enako varstvo pravic – opozorilo na zakonsko posledico – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Zgolj strožja zakonska obravnava položaja stranke in kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika) sama po sebi ustavno ni nedopustna, saj je povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank, ustavno dopusten cilj (prim. U-I-200/09-14).