OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0064814
ZBPP člen 46, 46/2. ZPP člen 154, 154/2, 154/3.
uporabnina – stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini – plačilo v dobro proračuna RS – parkirnina
V obravnavani zadevi sta bila sporna tako temelj kot višina tožbenega zahtevka in je prvo sodišče izvajalo obsežen dokazni postopek glede obeh. V pretežnem delu so bili dokazi o podlagi tožbenega zahtevka različni od dokazov o višini tožbenega zahtevka. V takšnih okoliščinah ni sprejemljiv takšen način odločanja o stroških, kot ga je izbralo prvo sodišče, saj je treba vprašanje povrnitve pravdnih stroškov presojati celovito, glede na vse okoliščine posameznega primera. Narava tega spora je bila blizu značaju odškodninskih pravd s spornima temeljem in višino, v katerih se o povrnitvi pravdnih stroškov odloča z upoštevanjem uspeha strank ločeno glede podlage tožbenega zahtevka in glede njegove višine, končni uspeh strank pa je njuna aritmetična sredina.
Nasprotna udeleženka je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero je želela doseči „podaljšanje prehodnega obdobja, določenega v sodbi“, v zvezi z izvajanjem stikov med nasprotno udeleženko in mld. A. Prvo sodišče je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke iz pravilnih razlogov. Nasprotna udeleženka je želela z začasno odredbo doseči spremembo izvršilnega naslova (navedene pravnomočne sodbe), česar na tak način ni mogoče izposlovati.
kreditna pogodba - plačilo na obroke - zapadlost preostalih obrokov - zamuda s plačilom
Dajalec kredita lahko zahteva plačilo preostalih obrokov pred njihovo zapadlostjo že, če je jemalec kredita v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih obrokov.
Pritožnica ne more uspeti z navedbo, da glavno izpolnitev tožnice, to je plačilo za opravljeno delo, pogojuje s tem, da se uskladi pogodbena kazen, izdaja menice za odpravo napak in deponiranje izbrisne pobotnice. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v tem primeru za stranske obveznosti, ki ne morejo zadrževati izpolnitve glavne obveznosti (to je plačila za opravljeno delo) ene od strank.
Ravnanje dolžnika oz. upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (1. odstavek 67. člena ZFPPIPP), ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082662
ZPP člen 286a. OZ člen 9, 94, 95, 1051.
upoštevanje prepozne vloge - odsotnost opozorila na posledice zamude - izvensodna poravnava - vzajemne popustitve - načelo pacta sunt servanda - napake volje - izpodbijanje pravnega posla zaradi sile ali grožnje - uveljavljanje zahtevka v pravdi
Ker tožeča stranka s pozivom k predložitvi vloge na posledice zamude ni bila opozorjena, je sodišče ravnalo pravilno, da je vlogo tožeče stranke z dne 31. 1. 2013 upoštevalo. Nespoštovanje 286a. člena ZPP, ki sodišču tako ravnaje nalaga, bi pomenilo kršitev procesnih pravil.
Toženka sporazumu odreka učinek, ker naj bi njena volja pri sklenitvi sporazuma – zaradi sile in grožnje, ki naj bi je bila deležna ob njegovem sklepanju – ne bila svobodna. S tem uveljavlja neveljavnost pogodbe zaradi pomanjkanja ene od predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da je posel pravno veljavno sklenjen. Zahtevka za razveljavitev pogodbe tožena stranka v tem postopku ni postavila; ne zatrjuje pa niti tega, da bi ga uveljavljala izven tega postopka.
odločitev o stroških postopka – povrnitev pravdnih stroškov – sodba na podlagi pripoznave – možnost izvensodne rešitve spora – poseg v pravico – sklenitev pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem – vzrok za sodno varstvo – povod za tožbo
Ločiti je treba poseg v pravico oziroma vzrok za tožbo ter povod za tožbo. Poseg je namreč vzrok za sodno varstvo, medtem ko je treba šteti, da toženec povod za tožbo da takrat, kadar lahko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov nujna sodna intervencija.
zavrženje pritožbe - nedovoljeno pravno sredstvo - pravni interes za vložitev pritožbe
Pravnega interesa za pritožbo pritožnik nima, če z njo, četudi bi ji bilo v celoti ugodeno, ne more doseči ugodnejše odločitve zase od odločitve, ki se s pritožbo izpodbija.
Dedinji za obravnavano pritožbo nimata pravnega interesa, saj je sklep izdan izključno v njuno korist in z ugoditvijo pritožbi sklepa ne bi bilo mogoče spremeniti tako, da bi bil zanju še ugodnejši.
Iz tožbi priloženih elektronskih sporočil izhaja le, da drugi toženec zanika navideznost spornih prodajnih pogodb oziroma obstoj kakršnih koli dogovorov in trdi, da je hiša njegova, kar ne predstavlja nasprotja v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena. Presoja tega pogoja ne sme pomeniti ugotavljanja, ali je tožnik z elektronskima sporočiloma dokazal obstoj dogovora o navideznosti prodajne pogodbe.
sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – motilno ravnanje – pravica do posesti
Za zahtevano sodno varstvo zadošča, da je toženka samovoljno spremenila dotedanji način izvrševanja posesti, zato ni bistveno, ali bi tožnica za dostop do svojih nepremičnin morebiti lahko uporabila drugo (novo) pot.
ZFPPIPP izrecno ne določa, da je razlog za razrešitev upravitelja le hujša kršitev obveznosti upravitelja v postopku. Tako kot tudi ne določa, kaj so hujše kršitve obveznosti upravitelja. Tehtanje, ali je določeno ravnanje sploh kršitev dolžne skrbnosti, če je, ali je take narave, da je treba upravitelja razrešiti (ali so na mestu le druge (disciplinske) sankcije), pomeni zapolnjevanje pravnega standarda.
Pri razlagi potrebne skrbnosti se izhaja iz določb 97. in 98. člena ZFPPIPP.
V postopku zbiranja zavezujočih ponudb ni obvezno navesti časa odpiranja ponudb.
Upraviteljica je izpeljala postopek zbiranja ponudb, ki ni bil izveden v skladu z vabilom za oddajo ponudb v postopku zavezujočega zbiranja ponudb in je to procesno dejanje začela opravljati prehitro. S tem sicer ni kršila izrecne določbe ZFPPIPP, gotovo pa je izvedla pomembno dejanje v nasprotju z vsebino vabila in v nasprotju s pričakovanji, ki so jih lahko imeli ostali udeleženci v postopku prodaje tega predmeta stečajne mase.
dokazovanje – račun – dokaz o višini – dokaz o obstoju temelja – pravočasnost predlaganega dokaza – prekluzija – ustrezna priprava na narok
Dokler ni določnega ugovora zoper terjatev, je račun ne samo dokaz o višini terjatve, ampak tudi dokaz o obstoju temeljnega pravnega razmerja.
Okoliščina, da je tožena stranka šele po izvedenem dokaznem postopku pri bivšem predsedniku uprave preverjala sporne okoliščine, ne pomeni upravičenega razloga za prepozno predlagan dokaz z zaslišanjem priče, niti ni bilo sodišče zaradi tega dolžno ponovno začeti obravnave.
osebni stečaj – odpust obveznosti – priznanje nesorazmernih obveznosti – ovire za odpust obveznosti – podaljševanje plačila dolga po prvi pogodbi z novimi pogodbami
Upnik je vedel, da mu dolžnik ni sposoben poravnati dolgovanega zneska in da nima nobenega premoženja, pa je kljub temu sklenil veliko pogodb za vračilo posojila iz leta 2009. Takega upnika pa ne varuje institut ovir za odpust obveznosti. Tak upnik namreč ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
spor majhne vrednosti – glavna obravnava – izvedba naroka
Ker v konkretnem primeru nobena od strank naroka ni izrecno zahtevala, je lahko sodišče upoštevajoč pogoje iz določbe 2. odstavka 454. člena ZPP izdalo sodbo brez naroka. Pritožnikovo navajanje, da soglasja za to ni podal, je zato brezpredmetno. To soglasje ni bilo potrebno.
stečajni postopek nad pravno osebo – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – meritorna obravnava – izredno pravno sredstvo – odškodninska odgovornost upravitelja – napotitev na postopek mediacije – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Niti vprašanje morebitne odškodninske odgovornosti upraviteljice (102. člen ZFPPIPP) niti napotitev strank postopka na postopek mediacije (48.a člen ZFPPIPP) ne more vzpostaviti pravice do pravnega sredstva, kjer ta zakonsko ni dopustna.
Sodišče prve stopnje ima prav, da bi izvedba tako predlaganega dokaza pomenila predhodno realizacijo odškodninskega zahtevka, ne pa zavarovanja dokazov v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP. Sodišče s tem sklepom tudi ni odločilo, katere dokaze bo kasneje na glavni obravnavi izvedlo ali ne, odločilo je le o zavarovanju dokazov.
Dne 12.08.2015 je predlagatelj umaknil pritožbo z dne 25. 5. 2015. Ker višje sodišče pred tem še ni izdalo odločbe (2. odstavek 334. člena ZPP), je umik pritožbe vzelo na znanje.
Sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Tožnik je v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago, zato mu odškodnina iz tega naslova ne gre.
nedopustnost izvršbe – predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – pravnomočno končan sodni postopek
Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo zavrglo kot nedovoljen, saj se v skladu s 1. odstavkom 394. člena ZPP na predlog stranke lahko obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. Konkretni pravdni postopek ni pravnomočno končan.