začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – dokazni standard – prosta presoja dokazov
Zakaj se sodišče v obrazložitvi svoje odločbe ne bi smelo sklicevati na ugotovitve (razloge), razvidne iz druge sodne odločbe, (zgolj) zato ker je bila ta kasneje razveljavljena, ni jasno, niti pritožba tega ne uspe (prepričljivo) pojasniti. V našem civilnem postopku velja načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da o kakršnikoli vnaprejšnji (a priori) izključitvi posameznih dokaznih sredstev (ne oziraje se na njihovo vsebinsko prepričljivost) ni moč govoriti.
počena vodna cev v objektu – neposlovna odškodninska odgovornost – odgovornost imetnika stavbe
Imetnik stavbe oziroma prostora se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je škoda posledica dogodka ali dejanja tretjega, ki je izven njegove sfere in katerega škodljivosti posledic ni mogel obvladati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083223
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 57.
gospodinjski odjem – neupravičen odjem električne energije – splošni pogoji poslovanja – pravica do izjave
Toženki se očita neupravičen priklop oziroma neupravičena sprememba gradbenega toka v gospodinjskega, čeprav naj za to ne bi izpolnjevala pogojev. Sodišče prve stopnje se bo moralo opredeliti do ugovora toženke, da je na podlagi dokumentacije utemeljeno sklepala, da ima dovoljenje za gospodinjski odjem.
Šele ko bodo vsa dejstva ugotovljena, bo lahko sodišče napravilo pravno sklepanje, ali je šlo v obravnavanem primeru za neupravičen odvzem ali ne, pri tem pa bo moralo za svojo odločitev najti v določbah Splošni pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije tudi ustrezno pravno podlago. Povedano drugače: iz sodbe bo moralo biti razvidno, kako navedeni splošni pogoji zavezujejo toženko in v katerem delu jih ta ni spoštovala, da ima sedaj tožeča stranka pravico terjali plačilo v vtoževani višini.
O vsebini zahtevka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk v zadevi X Pg 4512/2012 še ni bilo odločeno, zato nove tožbe ni mogoče zavreči, ker je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.
zastaranje terjatev - začetek teka zastaralnega roka - regresni zahtevek zavarovalnice
Zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, ki je odgovoren za nastanek škodnega primera, začne teči, ko začne teči proti temu zastaranje zavarovančeve terjatve in se tudi konča v enakem roku.
družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – napake pri sklicu družbe – pravne posledice nepravilnega sklica skupščine – postavitev poslovodje – odpoklic namestnika direktorja – družbena pogodba
Za morebitne napake pri sklicu družbe že sam drugi odstavek 509. člena ZGD-1 določa, da je pravna posledica nepravilnega sklica skupščine neveljavnost sklepa. Drugi odstavek 509. člena ne določa da je pravna posledica ničnost. Tudi kakšna druga določba tega ne določa. Pravna posledica nepravilnega sklica skupščine je torej kvečjemu lahko izpodbojnost sklepa.
Ne drži (več) pravno mnenje tožeče stranke, da se lahko postavi novega poslovodjo le z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov. Takšno je bilo sicer stališče VS RS v njegovem načelnem pravnem mnenju z občne seje 26. 6. 2002, potem pa je prav VS RS v odločbi opr. št. III Ips 58/2014 od njega odstopilo.
ZVEtL člen 16, 26, 26-4. ZZPP člen 80. ZFPPIPP člen 373, 380, 441, 442, 442/1, 442/1-1, 442/10, 443. ZPUOOD člen 18.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pridobitelj - udeleženec postopka - stečajni postopek nad pravno osebo - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - pravne posledice izbrisa iz sodnega registra - edina zemljiškoknjižna lastnica zemljišča - najdeno premoženje izbrisane pravne osebe
Ugotovitev o pripadajočem zemljišču in obveznosti, ki izhajajo iz obravnavanega sklepa, ni mogoče uveljaviti proti družbi B. B., d.o.o., ker ne obstaja več, četudi je edina zemljiškoknjižna lastnica parcel, ki so predmet tega postopka. Družbeniki brez likvidacije izbrisanih družb pa, kot je zgoraj pojasnjeno, niso njeni pravni nasledniki in premoženje na ta način izbrisane družbe ne pripada avtomatično njim. ZFPPIPP vsebuje posebne določbe, po katerih se nad pozneje najdenim premoženjem družbe, izbrisane brez likvidacije ali po končanem stečajnem postopku, opravi stečajni postopek za najdeno premoženje izbrisane pravne osebe. Le z izvedenim stečajnim postopkom nad najdenim premoženjem po teh pravilih lahko upniki in tudi družbeniki izbrisanega subjekta pridejo do premoženja izbrisane pravne osebe, pri tem družbeniki le pod pogojem, da bodo najprej iz njega poplačani morebitni upniki izbrisane družbe in bo preostanek premoženja lahko kot ostanek stečajne mase pripadel družbenikom.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071002
SZ-1 člen 94, 103, 103/1, 103/1-9. ZPP člen 4, 302, 302/3.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlog – poskus vstopa v stanovanje in ogleda stanovanja – materialno dokazno breme – oprava naroka pred spremenjenim senatom – načelo neposrednosti – ponovno zaslišanje prič in strank
Na tožeči stranki (najemodajalcema) je materialno dokazno breme glede poskusa vstopa v stanovanje tožene stranke in ogleda stanovanja – to pa mora dokazati s stopnjo prepričanja, kot drugi stopnji materialne resnice.
OZ člen 149, 153, 153/2. ZVZelP člen 95, 95-1, 95-7.
povrnitev škode – smrt oškodovanca – nevarna dejavnost – železniški promet – nevarna stvar – vlak – nahajanje oškodovanca ob tirih – skrbnost ravnanja strojevodja – ravnanje oškodovanca – oprostitev odgovornosti
Ni dvoma, da železniški promet predstavlja nevarno dejavnost (149. člen OZ) in je zaradi tega značilnost železniškega prometa (zlasti vožnje po tirih in velike mase železniške kompozicije, zaradi česar tudi ni primerljiva s cestnim prometom) podvržena merilu skrajne skrbnosti. To pa ne pomeni, da je v vseh situacijah, ko je sestavni del življenjskega dogodka vlak, nujna (avtomatična) posledica objektivna odgovornost železnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082662
ZPP člen 286a. OZ člen 9, 94, 95, 1051.
upoštevanje prepozne vloge - odsotnost opozorila na posledice zamude - izvensodna poravnava - vzajemne popustitve - načelo pacta sunt servanda - napake volje - izpodbijanje pravnega posla zaradi sile ali grožnje - uveljavljanje zahtevka v pravdi
Ker tožeča stranka s pozivom k predložitvi vloge na posledice zamude ni bila opozorjena, je sodišče ravnalo pravilno, da je vlogo tožeče stranke z dne 31. 1. 2013 upoštevalo. Nespoštovanje 286a. člena ZPP, ki sodišču tako ravnaje nalaga, bi pomenilo kršitev procesnih pravil.
Toženka sporazumu odreka učinek, ker naj bi njena volja pri sklenitvi sporazuma – zaradi sile in grožnje, ki naj bi je bila deležna ob njegovem sklepanju – ne bila svobodna. S tem uveljavlja neveljavnost pogodbe zaradi pomanjkanja ene od predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da je posel pravno veljavno sklenjen. Zahtevka za razveljavitev pogodbe tožena stranka v tem postopku ni postavila; ne zatrjuje pa niti tega, da bi ga uveljavljala izven tega postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070992
Splošni pogoji za zavarovanje pred odgovornostjo za hišno in zemljiško posest člen 1, 1/1, 3, 3/1, 3/1-1.
krivdna odškodninska odgovornost – škodni dogodek – padec zaradi zdrsa na stopnicah – zavarovanje pred odgovornostjo za hišno in zemljiško posest – splošni pogoji – obseg zavarovalnega kritja – škodni dogodek, ki izvira iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine – ravnanje zavarovanca – vmesna sodba – zmotna uporaba materialnega prava
Obravnavani škodni dogodek ne ustreza pojmu škodnega dogodka in zavarovane nevarnosti po splošnih pogojih. Sklenjeno zavarovanje se ne more enačiti z zavarovanjem splošne odškodninske odgovornosti, ampak krije le škodne dogodke, ki izvirajo iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine, ki so (vzročno) povezane s protipravnimi opustitvami zavarovalca, ki ni ustrezno skrbel za nepremičnino. Opustitev dolžnega nadzora nad otrokom in opustitev brisanja stopnic po politju milnice opisanemu kriteriju ne ustrezata, škodni dogodek, ki naj bi bil posledica teh opustitev, pa po splošnih pogojih ni krit.
sklep o zavrženju tožbe - sodni rok - poprava tožbe - podaljšanje roka - dodatni rok - prekluzija - dopolnilni sklep - nepravilnost odločitve - pritožbeni preizkus – nagrada za postopek
Tudi v primeru sodnega roka nastopi prekluzija, če ni pravočasno predlagano podaljšanje tega roka.
Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Ali je odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu pravilna ali ne, je stvar pritožbenega preizkusa.
V konkretnem primeru do pravdnega postopka sploh (še) ni prišlo, ker tožeča stranka predloga za izvršbo ni dopolnila in je bila tožba zato zavržena ter sklep o izvršbi razveljavljen, kar pomeni, da toženi stranki nagrada za pravdni postopek ne pripada.
odvetnik – elektronsko vlaganje pisanj – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – enako varstvo pravic – opozorilo na zakonsko posledico – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Zgolj strožja zakonska obravnava položaja stranke in kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika) sama po sebi ustavno ni nedopustna, saj je povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank, ustavno dopusten cilj (prim. U-I-200/09-14).
stečajni postopek nad pravno osebo – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – meritorna obravnava – izredno pravno sredstvo – odškodninska odgovornost upravitelja – napotitev na postopek mediacije – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Niti vprašanje morebitne odškodninske odgovornosti upraviteljice (102. člen ZFPPIPP) niti napotitev strank postopka na postopek mediacije (48.a člen ZFPPIPP) ne more vzpostaviti pravice do pravnega sredstva, kjer ta zakonsko ni dopustna.
spor majhne vrednosti – glavna obravnava – izvedba naroka
Ker v konkretnem primeru nobena od strank naroka ni izrecno zahtevala, je lahko sodišče upoštevajoč pogoje iz določbe 2. odstavka 454. člena ZPP izdalo sodbo brez naroka. Pritožnikovo navajanje, da soglasja za to ni podal, je zato brezpredmetno. To soglasje ni bilo potrebno.
OZ člen 14, 25, 25/2, 28, 28/1. ZIZ 20.a, 20.a/3, 46, 46/1, 71, 71/1, 71/1-5, 91, 91/1, 181.
neposredno izvršljiv notarski zapis – oblikovalno upravičenje – odstop od pogodbe – zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve – vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku – neuspel poskus vročitve
ZIZ je procesni predpis in je zato za materialnopravno presojo, katera pravna dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. Ob smiselni uporabi pravil za izjavo volje o uresničitvi oblikovalne pravice začne izjava volje odstopnega upravičenca o uresničitvi odstopne pravice učinkovati šele, ko jo prejme naslovnik. Ker pa so pravila OZ dispozitivna, se lahko stranki s pogodbo dogovorita za drugačno ureditev uresničitve te pravice.
Kljub temu, da vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ni izkazana in da ni izkazan niti morebitni dogovor med strankama, da za predčasno zapadlost terjatve zadošča, da upnica dolžniku pošlje izjavo o odstopu od pogodbe po pošti priporočeno, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati obstoječo sodno prakso, ki v takih primerih izjemoma priznava, da ni potrebno, da bi bila vročitev po tretjem in petem odstavku 20.a člena ZIZ vedno dokazana s podpisano povratnico, če je verjetno izkazano, da se dolžnik izmika vročitvi pošiljke.
razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov – osnova za izračun deleža glasovalnih pravic
V postopku o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana. Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP.
V tem stečajnem postopku še ni bilo odločeno o tem, katere terjatve upnikov so verjetno izkazane, zato sodišče prve stopnje še ni moglo sprejeti izpodbijane odločitve.
ZFPPIPP izrecno ne določa, da je razlog za razrešitev upravitelja le hujša kršitev obveznosti upravitelja v postopku. Tako kot tudi ne določa, kaj so hujše kršitve obveznosti upravitelja. Tehtanje, ali je določeno ravnanje sploh kršitev dolžne skrbnosti, če je, ali je take narave, da je treba upravitelja razrešiti (ali so na mestu le druge (disciplinske) sankcije), pomeni zapolnjevanje pravnega standarda.
Pri razlagi potrebne skrbnosti se izhaja iz določb 97. in 98. člena ZFPPIPP.
V postopku zbiranja zavezujočih ponudb ni obvezno navesti časa odpiranja ponudb.
Upraviteljica je izpeljala postopek zbiranja ponudb, ki ni bil izveden v skladu z vabilom za oddajo ponudb v postopku zavezujočega zbiranja ponudb in je to procesno dejanje začela opravljati prehitro. S tem sicer ni kršila izrecne določbe ZFPPIPP, gotovo pa je izvedla pomembno dejanje v nasprotju z vsebino vabila in v nasprotju s pričakovanji, ki so jih lahko imeli ostali udeleženci v postopku prodaje tega predmeta stečajne mase.
oprostitev plačila sodnih taks – neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju – zamolčanje lastništva deležev v družbah – dokazno breme o izpolnjevanju pogojev – odvzem dokazne vrednosti
Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.