sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – motilno ravnanje – pravica do posesti
Za zahtevano sodno varstvo zadošča, da je toženka samovoljno spremenila dotedanji način izvrševanja posesti, zato ni bistveno, ali bi tožnica za dostop do svojih nepremičnin morebiti lahko uporabila drugo (novo) pot.
vzpostavitev etažne lastnine v večstanovanjski stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pridobitelj lastninske pravice - spor med udeleženci glede lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - sporna dejstva - učinek materialne pravnomočnosti
V postopku etažiranja po ZVEtL sodišče v sporih udeležencev glede lastninske pravice ne odloči z učinki materialne pravnomočnosti.
družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – napake pri sklicu družbe – pravne posledice nepravilnega sklica skupščine – postavitev poslovodje – odpoklic namestnika direktorja – družbena pogodba
Za morebitne napake pri sklicu družbe že sam drugi odstavek 509. člena ZGD-1 določa, da je pravna posledica nepravilnega sklica skupščine neveljavnost sklepa. Drugi odstavek 509. člena ne določa da je pravna posledica ničnost. Tudi kakšna druga določba tega ne določa. Pravna posledica nepravilnega sklica skupščine je torej kvečjemu lahko izpodbojnost sklepa.
Ne drži (več) pravno mnenje tožeče stranke, da se lahko postavi novega poslovodjo le z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov. Takšno je bilo sicer stališče VS RS v njegovem načelnem pravnem mnenju z občne seje 26. 6. 2002, potem pa je prav VS RS v odločbi opr. št. III Ips 58/2014 od njega odstopilo.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0064877
SZ-1 člen 101, 103. ZPP člen 80, 81, 81/2, 99, 99/4, 110, 110/2, 137, 137/1, 300.
podnajemna pogodba – krivdni odpovedni razlog – kverulantstvo – patološka nagnjenost k tožarjenju – pravdna sposobnost – podaljšanje roka za odgovor na pripravljalno vlogo – vročanje pisanj – način vročanja – vročanje pooblaščencu
Res je bila izdana odločba v postopku dodelitve brezplačne pomoči, da se odvetnik razreši svoje dolžnosti, vendar odločba še ni postala dokončna, poleg tega je pooblaščenec po odpovedi pooblastila dolžan še en mesec opravljati dejanja, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala pooblastitelju v tem času.
ZD člen 213, 213/5. OZ člen 190, 193. ZPP člen 254, 254/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ničnost – poslovna sposobnost – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – pravočasnost vložitve tožbe na podlagi sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – zakonske zamudne obresti
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da tožba kljub zamudi roka iz sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi na pravdo ni prepozna. ZD v petem odstavku 213. člena tudi za obravnavani primer, tj. ko stranka v določenem roku ne ravna po sklepu sodišča o napotitvi na pravdo, določa, da pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda.
Ker tožnika uveljavljata terjatev zapustnice, ki naj bi sodila v zapuščino, jima gredo zakonske zamudne obresti do zapustničine smrti.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – dokazni standard – prosta presoja dokazov
Zakaj se sodišče v obrazložitvi svoje odločbe ne bi smelo sklicevati na ugotovitve (razloge), razvidne iz druge sodne odločbe, (zgolj) zato ker je bila ta kasneje razveljavljena, ni jasno, niti pritožba tega ne uspe (prepričljivo) pojasniti. V našem civilnem postopku velja načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da o kakršnikoli vnaprejšnji (a priori) izključitvi posameznih dokaznih sredstev (ne oziraje se na njihovo vsebinsko prepričljivost) ni moč govoriti.
pridobitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pomanjkanje razlogov o podani dejstveni podalgi in dokaznih predlogov
Sodišče bo moralo ob ponovnem sojenju presoditi, ali nepozidan del parcele predstavlja stavbi pripadajoče zemljišče. Če bo sodišče ugotovilo, da nepozidani del sporne parcele ne predstavlja pripadajočega zemljišča, se bo moralo opredeliti še glede navedb tožnikov o priposestvovanju tega dela nepremičnine.
postopek za določitev nujne poti – odločitev o stroških postopka – interes udeležencev za ureditev pravnega razmerja – zahteva za povrnitev stroškov postopka – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Določba 37. člena ZNP določa smiselno uporabo določb ZPP za primer, če ni z ZNP ali drugim zakonom določeno drugače. Ravno za primer nujne poti ZNP v 146. členu določa drugače, to je, da stroške postopka nosi predlagatelj, tako celotne skupne stroške postopka, kot tudi stroške nasprotnega udeleženca. Postopek se namreč vodi izključno v interesu predlagatelja.
SPZ člen 31, 32, 33, 33/1, 34, 35. ZPP člen 181, 426.
motenje posesti – soposest – bivša zakonca – zamenjava ključavnice – namestitev alarmne naprave in kamere za video nadzor – oblikovanje zahtevka – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek – zavrženje ugotovitvenega zahtevka
Tako teorija kot novejša sodna praksa ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti štejeta za nepotrebnega. Pritožbeno sodišče je v okviru pravilne uporabe materialnega prava, ob tem, da je iz dajatvenega zahtevka razbrati, da se motilna ravnanja nanašajo na zamenjavo ključavnic (in s tem ključev) glavnih in vrtnih vrat ter kode alarmne naprave, spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča o ugoditvi ugotovitvenenemu tožbenemu zahtevku tako, da je zavrglo ta del tožbe, ki je nepotreben, glede na definicijo ugotovitvenega zahtevka iz 181. člena ZPP pa celo nedovoljen.
ugotovitev ničnosti vpisov v sodni register - zavrženje tožbe - procesne predpostavke - enotni sosporniki - rok za popravo tožbe
Navedbe o pravočasni vložitvi tožbe so t. i. procesna predpostavka. Pravna posledica opustitve navedb je zavrženje tožbe.
Ugotovitvi ničnosti vpisa sledi izbris ničnega vpisa iz sodnega registra. Ugotovitev ničnosti vpisa torej učinkuje za vsakogar in zoper vsakogar.
Spor je mogoče že po naravi pravnega razmerja rešiti le na enak način za oba sospornika. Zaradi tega sta bila tožnika enotna sospornika na strani tožeče stranke. Ker sta bila tožnika enotna sospornika, je lahko prvi tožnik popravil tožbo še do takrat, ko je iztekel rok za drugega tožnika.
družbena lastnina – pravica uporabe stavbnega zemljišča – pridobitev pravice uporabe – vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo – prenos pravice uporabe – oddajanje zemljišča za gradnjo – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na stvareh v družbeni lastnini
V sistemu družbene lastnine je bila pravica uporabe stavbnega zemljišča občanu dodeljena z odločbo o oddaji zemljišča za gradnjo. Za oceno, ali je pravico uporabe dobil, je odločilno, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju občine ter da je zgrajeno potem tudi uporabljal.
oprostitev plačila sodnih taks – neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju – zamolčanje lastništva deležev v družbah – dokazno breme o izpolnjevanju pogojev – odvzem dokazne vrednosti
Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
Sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Tožnik je v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago, zato mu odškodnina iz tega naslova ne gre.
dokazovanje – račun – dokaz o višini – dokaz o obstoju temelja – pravočasnost predlaganega dokaza – prekluzija – ustrezna priprava na narok
Dokler ni določnega ugovora zoper terjatev, je račun ne samo dokaz o višini terjatve, ampak tudi dokaz o obstoju temeljnega pravnega razmerja.
Okoliščina, da je tožena stranka šele po izvedenem dokaznem postopku pri bivšem predsedniku uprave preverjala sporne okoliščine, ne pomeni upravičenega razloga za prepozno predlagan dokaz z zaslišanjem priče, niti ni bilo sodišče zaradi tega dolžno ponovno začeti obravnave.
Sodišče prve stopnje ima prav, da bi izvedba tako predlaganega dokaza pomenila predhodno realizacijo odškodninskega zahtevka, ne pa zavarovanja dokazov v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP. Sodišče s tem sklepom tudi ni odločilo, katere dokaze bo kasneje na glavni obravnavi izvedlo ali ne, odločilo je le o zavarovanju dokazov.
Dne 12.08.2015 je predlagatelj umaknil pritožbo z dne 25. 5. 2015. Ker višje sodišče pred tem še ni izdalo odločbe (2. odstavek 334. člena ZPP), je umik pritožbe vzelo na znanje.
osebni stečaj – odpust obveznosti – priznanje nesorazmernih obveznosti – ovire za odpust obveznosti – podaljševanje plačila dolga po prvi pogodbi z novimi pogodbami
Upnik je vedel, da mu dolžnik ni sposoben poravnati dolgovanega zneska in da nima nobenega premoženja, pa je kljub temu sklenil veliko pogodb za vračilo posojila iz leta 2009. Takega upnika pa ne varuje institut ovir za odpust obveznosti. Tak upnik namreč ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP izrecno ne določa, da je razlog za razrešitev upravitelja le hujša kršitev obveznosti upravitelja v postopku. Tako kot tudi ne določa, kaj so hujše kršitve obveznosti upravitelja. Tehtanje, ali je določeno ravnanje sploh kršitev dolžne skrbnosti, če je, ali je take narave, da je treba upravitelja razrešiti (ali so na mestu le druge (disciplinske) sankcije), pomeni zapolnjevanje pravnega standarda.
Pri razlagi potrebne skrbnosti se izhaja iz določb 97. in 98. člena ZFPPIPP.
V postopku zbiranja zavezujočih ponudb ni obvezno navesti časa odpiranja ponudb.
Upraviteljica je izpeljala postopek zbiranja ponudb, ki ni bil izveden v skladu z vabilom za oddajo ponudb v postopku zavezujočega zbiranja ponudb in je to procesno dejanje začela opravljati prehitro. S tem sicer ni kršila izrecne določbe ZFPPIPP, gotovo pa je izvedla pomembno dejanje v nasprotju z vsebino vabila in v nasprotju s pričakovanji, ki so jih lahko imeli ostali udeleženci v postopku prodaje tega predmeta stečajne mase.
spor majhne vrednosti – glavna obravnava – izvedba naroka
Ker v konkretnem primeru nobena od strank naroka ni izrecno zahtevala, je lahko sodišče upoštevajoč pogoje iz določbe 2. odstavka 454. člena ZPP izdalo sodbo brez naroka. Pritožnikovo navajanje, da soglasja za to ni podal, je zato brezpredmetno. To soglasje ni bilo potrebno.