izpodbijanje dejanj v stečaju - subjektivni element izpodbojnosti - zamude pri plačilu
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožeča stranka v času po sklenitvi pogodbe o poslovnem sodelovanju enostavno povečevala zamude pri izpolnjevanju svojih obveznosti kljub določenemu 60-dnevnemu roku plačila od prevzema blaga. To je jasno razvidno iz tabele o ugotovljenih zamud pri plačilih, ki jo je predložila tožeča stranka in iz katere je razvidno, da je v začetnem obdobju tožeča stranka izpolnjevala svoje obveznosti brez zamude, v nadaljevanju pa so se zamude v izpolnitvi stalno povečevale. Zato je pritrditi oceni prvostopenjskega sodišča, da bi ob tem, ko je tožeča stranka do izpodbijanih dejanj obveznosti izpolnjevala z denarnimi nakazili, v času izpodbijanih dejanj pa tudi z verižnimi kompenzacijami, lahko in morala sklepati tudi na trajno nelikvidnost na strani tožeče stranke, še posebej ob stalnem povečevanju zamud pri plačilu.
Nedvomno ne gre za očitno pomoto vložnice, saj je tožnica tako na vlogi kot na pisemski ovojnici navedla nepristojno sodišče. S tem, ko je kot naslovnika navedla višje sodišče, je jasno izrazila svojo voljo, da njeno pritožbo prejme slednje. Vložitve pritožbe na nepristojno sodišče ne gre pripisati niti tožničini nevednosti, saj je bila v pravnem pouku izpodbijane sodbe ustrezno poučena, da mora pritožbo vložiti pri sodišču prve stopnje.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0064877
SZ-1 člen 101, 103. ZPP člen 80, 81, 81/2, 99, 99/4, 110, 110/2, 137, 137/1, 300.
podnajemna pogodba – krivdni odpovedni razlog – kverulantstvo – patološka nagnjenost k tožarjenju – pravdna sposobnost – podaljšanje roka za odgovor na pripravljalno vlogo – vročanje pisanj – način vročanja – vročanje pooblaščencu
Res je bila izdana odločba v postopku dodelitve brezplačne pomoči, da se odvetnik razreši svoje dolžnosti, vendar odločba še ni postala dokončna, poleg tega je pooblaščenec po odpovedi pooblastila dolžan še en mesec opravljati dejanja, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala pooblastitelju v tem času.
ZVEtL člen 16, 26, 26-4. ZZPP člen 80. ZFPPIPP člen 373, 380, 441, 442, 442/1, 442/1-1, 442/10, 443. ZPUOOD člen 18.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pridobitelj - udeleženec postopka - stečajni postopek nad pravno osebo - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - pravne posledice izbrisa iz sodnega registra - edina zemljiškoknjižna lastnica zemljišča - najdeno premoženje izbrisane pravne osebe
Ugotovitev o pripadajočem zemljišču in obveznosti, ki izhajajo iz obravnavanega sklepa, ni mogoče uveljaviti proti družbi B. B., d.o.o., ker ne obstaja več, četudi je edina zemljiškoknjižna lastnica parcel, ki so predmet tega postopka. Družbeniki brez likvidacije izbrisanih družb pa, kot je zgoraj pojasnjeno, niso njeni pravni nasledniki in premoženje na ta način izbrisane družbe ne pripada avtomatično njim. ZFPPIPP vsebuje posebne določbe, po katerih se nad pozneje najdenim premoženjem družbe, izbrisane brez likvidacije ali po končanem stečajnem postopku, opravi stečajni postopek za najdeno premoženje izbrisane pravne osebe. Le z izvedenim stečajnim postopkom nad najdenim premoženjem po teh pravilih lahko upniki in tudi družbeniki izbrisanega subjekta pridejo do premoženja izbrisane pravne osebe, pri tem družbeniki le pod pogojem, da bodo najprej iz njega poplačani morebitni upniki izbrisane družbe in bo preostanek premoženja lahko kot ostanek stečajne mase pripadel družbenikom.
Iz tožbi priloženih elektronskih sporočil izhaja le, da drugi toženec zanika navideznost spornih prodajnih pogodb oziroma obstoj kakršnih koli dogovorov in trdi, da je hiša njegova, kar ne predstavlja nasprotja v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena. Presoja tega pogoja ne sme pomeniti ugotavljanja, ali je tožnik z elektronskima sporočiloma dokazal obstoj dogovora o navideznosti prodajne pogodbe.
sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – motilno ravnanje – pravica do posesti
Za zahtevano sodno varstvo zadošča, da je toženka samovoljno spremenila dotedanji način izvrševanja posesti, zato ni bistveno, ali bi tožnica za dostop do svojih nepremičnin morebiti lahko uporabila drugo (novo) pot.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006340
SPZ člen 38, 92, 227. ZD člen 104. OZ člen 39, 40. ODZ par. 947, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954, 955. ZPP člen 318.
preklic darila – neveljavnost pogodbe zaradi odpadle pravne podlage – nagib – omejitve razpolaganja z nepremičnino – sklepčnost tožbe – vrnitveni zahtevek – dejanska oblast toženca
Vsebina nagiba, kot jo v nasprotni tožbi zatrjujejo toženci (omejitev razpolaganja z lastninsko pravico tožnika tako za čas življenja kot po smrti), je povsem nasprotna s causo darilne pogodbe, ki je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi obdarjencu. Ta naklonitev je sicer res lahko pogojena z različnimi motivi (nagibi), ki pa ne smejo biti nedopustni, torej v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli (39. in 40. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Cilj, ki so ga (glede na tožbene trditve) zasledovali toženci ob sklenitvi dogovora, je bil omejitev tožnikovega razpolaganja z nepremičnino za čas življenja in tudi omejitev njegovega oporočnega razpolaganja. Slednje po našem pravu ni dopustno (104. člen Zakona o dedovanju), omejitve razpolaganja z lastninsko pravico ob sklenitvi darilne pogodbe pa si je mogoče zagotoviti na različne (zakonsko urejene) načine, npr. osebne služnosti (227. člen SPZ) oziroma prepoved odtujitve in obremenitve (38. člen SPZ) – take pogodbene omejitve lastninske pravice pa po izrecni pritožbeni trditvi ni bilo. Iz trditvene podlage v nasprotni tožbi torej ne izhaja utemeljenost zahtevka na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe in vrnitve darila (vsebine dogovora, na katero se sklicujejo toženci, namreč ni mogoče opredeliti kot nagib, ki je prerasel v (kasneje odpadlo) pravno podlago, zato je odločitev o zavrnitvi tako primarnega kot podrejenega tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi pravilna.
RAZLASTITEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064807
OZ člen 197.
povrnitev stroškov prestavitve javne poti – razlastitev – dejansko razlaščeni lastnik – pasivna legitimacija – delitev občin – neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – volenti non fit iniuria
S prestavitvijo ceste je bila obogatena prva toženka (oziroma po delitvi občin druga toženka), ker je tožnik namesto nje izpolnil svojo obveznost, obogatitev pa se odraža v ohranitvi njenega premoženja.
odločitev o stroških postopka – povrnitev pravdnih stroškov – sodba na podlagi pripoznave – možnost izvensodne rešitve spora – poseg v pravico – sklenitev pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem – vzrok za sodno varstvo – povod za tožbo
Ločiti je treba poseg v pravico oziroma vzrok za tožbo ter povod za tožbo. Poseg je namreč vzrok za sodno varstvo, medtem ko je treba šteti, da toženec povod za tožbo da takrat, kadar lahko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov nujna sodna intervencija.
OZ člen 149, 153, 153/2. ZVZelP člen 95, 95-1, 95-7.
povrnitev škode – smrt oškodovanca – nevarna dejavnost – železniški promet – nevarna stvar – vlak – nahajanje oškodovanca ob tirih – skrbnost ravnanja strojevodja – ravnanje oškodovanca – oprostitev odgovornosti
Ni dvoma, da železniški promet predstavlja nevarno dejavnost (149. člen OZ) in je zaradi tega značilnost železniškega prometa (zlasti vožnje po tirih in velike mase železniške kompozicije, zaradi česar tudi ni primerljiva s cestnim prometom) podvržena merilu skrajne skrbnosti. To pa ne pomeni, da je v vseh situacijah, ko je sestavni del življenjskega dogodka vlak, nujna (avtomatična) posledica objektivna odgovornost železnice.
139. člen OZ ureja dovoljeno samopomoč, ki je v SPZ posebej urejena in že iz tega razloga uporaba 139. člen OZ ne pride v poštev. Sicer pa 139. člen OZ določa, da kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, te ni dolžan povrniti. Izključuje torej protipravnost kot enega izmed elementov odškodninske odgovornosti, v tej zadevi pa gre za spor zaradi motenja posesti in ne odškodninsko zadevo.
Sodišče prve stopnje ima prav, da bi izvedba tako predlaganega dokaza pomenila predhodno realizacijo odškodninskega zahtevka, ne pa zavarovanja dokazov v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP. Sodišče s tem sklepom tudi ni odločilo, katere dokaze bo kasneje na glavni obravnavi izvedlo ali ne, odločilo je le o zavarovanju dokazov.
Dne 12.08.2015 je predlagatelj umaknil pritožbo z dne 25. 5. 2015. Ker višje sodišče pred tem še ni izdalo odločbe (2. odstavek 334. člena ZPP), je umik pritožbe vzelo na znanje.
Pritožnica priglaša stroške fotokopiranja, znesek izkazuje s fotokopijo računa. Iz računa je razvidno, da je fotokopirnica zaračunala 138 fotokopij, takega števila fotokopij pa pritožnica ni izkazala, zato ji sodišče tega zneska ni priznalo.
sklep o zavrženju tožbe - sodni rok - poprava tožbe - podaljšanje roka - dodatni rok - prekluzija - dopolnilni sklep - nepravilnost odločitve - pritožbeni preizkus – nagrada za postopek
Tudi v primeru sodnega roka nastopi prekluzija, če ni pravočasno predlagano podaljšanje tega roka.
Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Ali je odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu pravilna ali ne, je stvar pritožbenega preizkusa.
V konkretnem primeru do pravdnega postopka sploh (še) ni prišlo, ker tožeča stranka predloga za izvršbo ni dopolnila in je bila tožba zato zavržena ter sklep o izvršbi razveljavljen, kar pomeni, da toženi stranki nagrada za pravdni postopek ne pripada.
nedopustnost izvršbe – predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – pravnomočno končan sodni postopek
Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo zavrglo kot nedovoljen, saj se v skladu s 1. odstavkom 394. člena ZPP na predlog stranke lahko obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. Konkretni pravdni postopek ni pravnomočno končan.
spor majhne vrednosti – glavna obravnava – izvedba naroka
Ker v konkretnem primeru nobena od strank naroka ni izrecno zahtevala, je lahko sodišče upoštevajoč pogoje iz določbe 2. odstavka 454. člena ZPP izdalo sodbo brez naroka. Pritožnikovo navajanje, da soglasja za to ni podal, je zato brezpredmetno. To soglasje ni bilo potrebno.
osebni stečaj – odpust obveznosti – priznanje nesorazmernih obveznosti – ovire za odpust obveznosti – podaljševanje plačila dolga po prvi pogodbi z novimi pogodbami
Upnik je vedel, da mu dolžnik ni sposoben poravnati dolgovanega zneska in da nima nobenega premoženja, pa je kljub temu sklenil veliko pogodb za vračilo posojila iz leta 2009. Takega upnika pa ne varuje institut ovir za odpust obveznosti. Tak upnik namreč ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
dokazovanje – račun – dokaz o višini – dokaz o obstoju temelja – pravočasnost predlaganega dokaza – prekluzija – ustrezna priprava na narok
Dokler ni določnega ugovora zoper terjatev, je račun ne samo dokaz o višini terjatve, ampak tudi dokaz o obstoju temeljnega pravnega razmerja.
Okoliščina, da je tožena stranka šele po izvedenem dokaznem postopku pri bivšem predsedniku uprave preverjala sporne okoliščine, ne pomeni upravičenega razloga za prepozno predlagan dokaz z zaslišanjem priče, niti ni bilo sodišče zaradi tega dolžno ponovno začeti obravnave.
Sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Tožnik je v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago, zato mu odškodnina iz tega naslova ne gre.