STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071002
SZ-1 člen 94, 103, 103/1, 103/1-9. ZPP člen 4, 302, 302/3.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlog – poskus vstopa v stanovanje in ogleda stanovanja – materialno dokazno breme – oprava naroka pred spremenjenim senatom – načelo neposrednosti – ponovno zaslišanje prič in strank
Na tožeči stranki (najemodajalcema) je materialno dokazno breme glede poskusa vstopa v stanovanje tožene stranke in ogleda stanovanja – to pa mora dokazati s stopnjo prepričanja, kot drugi stopnji materialne resnice.
ZASP člen 22, 28, 130, 131, 147, 153, 153/1, 159. ZS člen 3. ZDDV-1 člen 3, 33, 40, 78, 78/1, 81. Skupni sporazum za določitev višine nadomestila za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 11.
plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila za uporabo fonogramov - DDV - exeptio illegalis - stroški poslovanja kolektivne organizacije
Uporabnik, ki je javno predvajal fonogram, ne da bi predhodno pridobil dovoljenje za uporabo, je dolžan plačati DDV od prisojenega (utemeljeno zaračunanega) nadomestila za uporabo fonograma. Z uporabo fonograma je bil promet izvršen, ne glede na to, da dovoljenja za uporabo ni imel.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – dokazni standard – prosta presoja dokazov
Zakaj se sodišče v obrazložitvi svoje odločbe ne bi smelo sklicevati na ugotovitve (razloge), razvidne iz druge sodne odločbe, (zgolj) zato ker je bila ta kasneje razveljavljena, ni jasno, niti pritožba tega ne uspe (prepričljivo) pojasniti. V našem civilnem postopku velja načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da o kakršnikoli vnaprejšnji (a priori) izključitvi posameznih dokaznih sredstev (ne oziraje se na njihovo vsebinsko prepričljivost) ni moč govoriti.
počena vodna cev v objektu – neposlovna odškodninska odgovornost – odgovornost imetnika stavbe
Imetnik stavbe oziroma prostora se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je škoda posledica dogodka ali dejanja tretjega, ki je izven njegove sfere in katerega škodljivosti posledic ni mogel obvladati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070992
Splošni pogoji za zavarovanje pred odgovornostjo za hišno in zemljiško posest člen 1, 1/1, 3, 3/1, 3/1-1.
krivdna odškodninska odgovornost – škodni dogodek – padec zaradi zdrsa na stopnicah – zavarovanje pred odgovornostjo za hišno in zemljiško posest – splošni pogoji – obseg zavarovalnega kritja – škodni dogodek, ki izvira iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine – ravnanje zavarovanca – vmesna sodba – zmotna uporaba materialnega prava
Obravnavani škodni dogodek ne ustreza pojmu škodnega dogodka in zavarovane nevarnosti po splošnih pogojih. Sklenjeno zavarovanje se ne more enačiti z zavarovanjem splošne odškodninske odgovornosti, ampak krije le škodne dogodke, ki izvirajo iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine, ki so (vzročno) povezane s protipravnimi opustitvami zavarovalca, ki ni ustrezno skrbel za nepremičnino. Opustitev dolžnega nadzora nad otrokom in opustitev brisanja stopnic po politju milnice opisanemu kriteriju ne ustrezata, škodni dogodek, ki naj bi bil posledica teh opustitev, pa po splošnih pogojih ni krit.
družbena lastnina – pravica uporabe stavbnega zemljišča – pridobitev pravice uporabe – vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo – prenos pravice uporabe – oddajanje zemljišča za gradnjo – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na stvareh v družbeni lastnini
V sistemu družbene lastnine je bila pravica uporabe stavbnega zemljišča občanu dodeljena z odločbo o oddaji zemljišča za gradnjo. Za oceno, ali je pravico uporabe dobil, je odločilno, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju občine ter da je zgrajeno potem tudi uporabljal.
Zavarovalnica, ki je poravnavala škodo oškodovancu, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški, če voznik ni imel vozniškega dovoljenja za vozilo, ki ga je vozil.
Stranke zapuščinskega postopka so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Med te spadajo vse osebe, ki uveljavljajo pravice na zapuščini kot dediči ali volilojemniki, tudi če jim ta pravica ne pripada ali če je sporno ali jim ta pravica pripada.
ZPP člen 24, 25, 30, 30/1, 32, 32/2, 47, 63. ZFPPIPP člen 252.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spori, nastali med stečajnim postopkom – atrakcija pristojnosti
Določilo 63. člena ZPP predpisuje za spore, ki so nastali med stečajnim postopkom, zgolj atrakcijo krajevne ne pa tudi stvarne pristojnosti, kar pomeni, da navedeno določilo v samo stvarno pristojnost sodišča za odločanje ne posega.
Iz tožbi priloženih elektronskih sporočil izhaja le, da drugi toženec zanika navideznost spornih prodajnih pogodb oziroma obstoj kakršnih koli dogovorov in trdi, da je hiša njegova, kar ne predstavlja nasprotja v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena. Presoja tega pogoja ne sme pomeniti ugotavljanja, ali je tožnik z elektronskima sporočiloma dokazal obstoj dogovora o navideznosti prodajne pogodbe.
sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – motilno ravnanje – pravica do posesti
Za zahtevano sodno varstvo zadošča, da je toženka samovoljno spremenila dotedanji način izvrševanja posesti, zato ni bistveno, ali bi tožnica za dostop do svojih nepremičnin morebiti lahko uporabila drugo (novo) pot.
oprostitev plačila sodnih taks – neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju – zamolčanje lastništva deležev v družbah – dokazno breme o izpolnjevanju pogojev – odvzem dokazne vrednosti
Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
dokazovanje – račun – dokaz o višini – dokaz o obstoju temelja – pravočasnost predlaganega dokaza – prekluzija – ustrezna priprava na narok
Dokler ni določnega ugovora zoper terjatev, je račun ne samo dokaz o višini terjatve, ampak tudi dokaz o obstoju temeljnega pravnega razmerja.
Okoliščina, da je tožena stranka šele po izvedenem dokaznem postopku pri bivšem predsedniku uprave preverjala sporne okoliščine, ne pomeni upravičenega razloga za prepozno predlagan dokaz z zaslišanjem priče, niti ni bilo sodišče zaradi tega dolžno ponovno začeti obravnave.
ZFPPIPP izrecno ne določa, da je razlog za razrešitev upravitelja le hujša kršitev obveznosti upravitelja v postopku. Tako kot tudi ne določa, kaj so hujše kršitve obveznosti upravitelja. Tehtanje, ali je določeno ravnanje sploh kršitev dolžne skrbnosti, če je, ali je take narave, da je treba upravitelja razrešiti (ali so na mestu le druge (disciplinske) sankcije), pomeni zapolnjevanje pravnega standarda.
Pri razlagi potrebne skrbnosti se izhaja iz določb 97. in 98. člena ZFPPIPP.
V postopku zbiranja zavezujočih ponudb ni obvezno navesti časa odpiranja ponudb.
Upraviteljica je izpeljala postopek zbiranja ponudb, ki ni bil izveden v skladu z vabilom za oddajo ponudb v postopku zavezujočega zbiranja ponudb in je to procesno dejanje začela opravljati prehitro. S tem sicer ni kršila izrecne določbe ZFPPIPP, gotovo pa je izvedla pomembno dejanje v nasprotju z vsebino vabila in v nasprotju s pričakovanji, ki so jih lahko imeli ostali udeleženci v postopku prodaje tega predmeta stečajne mase.
odvetnik – elektronsko vlaganje pisanj – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – enako varstvo pravic – opozorilo na zakonsko posledico – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Zgolj strožja zakonska obravnava položaja stranke in kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika) sama po sebi ustavno ni nedopustna, saj je povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank, ustavno dopusten cilj (prim. U-I-200/09-14).
stečajni postopek nad pravno osebo – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – meritorna obravnava – izredno pravno sredstvo – odškodninska odgovornost upravitelja – napotitev na postopek mediacije – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Niti vprašanje morebitne odškodninske odgovornosti upraviteljice (102. člen ZFPPIPP) niti napotitev strank postopka na postopek mediacije (48.a člen ZFPPIPP) ne more vzpostaviti pravice do pravnega sredstva, kjer ta zakonsko ni dopustna.
Sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Tožnik je v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago, zato mu odškodnina iz tega naslova ne gre.
pogodba o naročilu – mandat – delna realizacija pogodbe – delno plačilo
Tožeča stranka se je toženi stranki zavezala, da bo zanjo opravila storitve, navedene v pogodbi. Ker vseh poslov, ki so bili predmet naročila, ni opravila, ima ne glede na to, da to v pogodbi ni bilo izrecno in posebej urejeno, pravico le do sorazmernega dela plačila.
OZ člen 14, 25, 25/2, 28, 28/1. ZIZ 20.a, 20.a/3, 46, 46/1, 71, 71/1, 71/1-5, 91, 91/1, 181.
neposredno izvršljiv notarski zapis – oblikovalno upravičenje – odstop od pogodbe – zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve – vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku – neuspel poskus vročitve
ZIZ je procesni predpis in je zato za materialnopravno presojo, katera pravna dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. Ob smiselni uporabi pravil za izjavo volje o uresničitvi oblikovalne pravice začne izjava volje odstopnega upravičenca o uresničitvi odstopne pravice učinkovati šele, ko jo prejme naslovnik. Ker pa so pravila OZ dispozitivna, se lahko stranki s pogodbo dogovorita za drugačno ureditev uresničitve te pravice.
Kljub temu, da vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ni izkazana in da ni izkazan niti morebitni dogovor med strankama, da za predčasno zapadlost terjatve zadošča, da upnica dolžniku pošlje izjavo o odstopu od pogodbe po pošti priporočeno, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati obstoječo sodno prakso, ki v takih primerih izjemoma priznava, da ni potrebno, da bi bila vročitev po tretjem in petem odstavku 20.a člena ZIZ vedno dokazana s podpisano povratnico, če je verjetno izkazano, da se dolžnik izmika vročitvi pošiljke.