ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075676
OZ člen 131, 147, 148. ZGD-1 člen 8, 263, 263/4, 515, 515/6. ZGD člen 6, 258. ZFPPIPP člen 42, 44, 44/5. ZFPPod člen 19, 22, 22/2, 22/3. ZPP člen 13, 14, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev škode – stečaj družbe – odškodninska odgovornost poslovodje – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – spregled pravne osebnosti
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Razlog za osebno neodgovornost fizičnih oseb, ki so člani organov pravne osebe, je v dejstvu, da je ravnanje fizičnih oseb, ki so člani organa pravne osebe, ravnanje same pravne osebe.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064841
URS člen 22. ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 154, 154/3.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino – sprememba identitete stvari – uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju – ugovor nadpolovičnega deleža – nasprotna tožba – pravica do izjave v postopku – vlaganja v nepremičnino po razpadu zakonske zveze – soglasje nekdanjega zakonca – stroški postopka
Toženčev ugovor nadpolovičnega deleža predstavlja ustrezno obrambno sredstvo, do katerega se je bilo dolžno sodišče prve stopnje v skladu z 22. členom Ustave opredeliti. Tožničino vztrajanje na stališču o nujnosti vložitve nasprotne tožbe je pretirano formalistično, saj bi bila na ta način v okoliščinah konkretnega primera tožencu kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave.
ZVEtL člen 16, 26, 26-4. ZZPP člen 80. ZFPPIPP člen 373, 380, 441, 442, 442/1, 442/1-1, 442/10, 443. ZPUOOD člen 18.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pridobitelj - udeleženec postopka - stečajni postopek nad pravno osebo - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - pravne posledice izbrisa iz sodnega registra - edina zemljiškoknjižna lastnica zemljišča - najdeno premoženje izbrisane pravne osebe
Ugotovitev o pripadajočem zemljišču in obveznosti, ki izhajajo iz obravnavanega sklepa, ni mogoče uveljaviti proti družbi B. B., d.o.o., ker ne obstaja več, četudi je edina zemljiškoknjižna lastnica parcel, ki so predmet tega postopka. Družbeniki brez likvidacije izbrisanih družb pa, kot je zgoraj pojasnjeno, niso njeni pravni nasledniki in premoženje na ta način izbrisane družbe ne pripada avtomatično njim. ZFPPIPP vsebuje posebne določbe, po katerih se nad pozneje najdenim premoženjem družbe, izbrisane brez likvidacije ali po končanem stečajnem postopku, opravi stečajni postopek za najdeno premoženje izbrisane pravne osebe. Le z izvedenim stečajnim postopkom nad najdenim premoženjem po teh pravilih lahko upniki in tudi družbeniki izbrisanega subjekta pridejo do premoženja izbrisane pravne osebe, pri tem družbeniki le pod pogojem, da bodo najprej iz njega poplačani morebitni upniki izbrisane družbe in bo preostanek premoženja lahko kot ostanek stečajne mase pripadel družbenikom.
vštevanje daril v dedni delež – spor o obstoju daril – spor glede dejstev – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Med dedinjami je spor o obstoju daril in njihovem vračunanju v dedni delež dedinj, zato je pravilna odločitev izpodbijanega sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedinj na pravdo.
družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – napake pri sklicu družbe – pravne posledice nepravilnega sklica skupščine – postavitev poslovodje – odpoklic namestnika direktorja – družbena pogodba
Za morebitne napake pri sklicu družbe že sam drugi odstavek 509. člena ZGD-1 določa, da je pravna posledica nepravilnega sklica skupščine neveljavnost sklepa. Drugi odstavek 509. člena ne določa da je pravna posledica ničnost. Tudi kakšna druga določba tega ne določa. Pravna posledica nepravilnega sklica skupščine je torej kvečjemu lahko izpodbojnost sklepa.
Ne drži (več) pravno mnenje tožeče stranke, da se lahko postavi novega poslovodjo le z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov. Takšno je bilo sicer stališče VS RS v njegovem načelnem pravnem mnenju z občne seje 26. 6. 2002, potem pa je prav VS RS v odločbi opr. št. III Ips 58/2014 od njega odstopilo.
odločitev o stroških postopka – povrnitev pravdnih stroškov – sodba na podlagi pripoznave – možnost izvensodne rešitve spora – poseg v pravico – sklenitev pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem – vzrok za sodno varstvo – povod za tožbo
Ločiti je treba poseg v pravico oziroma vzrok za tožbo ter povod za tožbo. Poseg je namreč vzrok za sodno varstvo, medtem ko je treba šteti, da toženec povod za tožbo da takrat, kadar lahko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov nujna sodna intervencija.
ZPP člen 3, 3/3, 318, 381/1, 381/1-2, 339, 339/2, 339/2-7.
nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - objava namere o prodaji kmetijskega zemljišča - ravnanje mimo upravnega postopka v pravdi - zamudna sodba - pasivno ravnanje prodajalcev v pravdi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ravnanje tožencev, ko sta novembra 2014 pri upravi enoti objavila namero o prodaji kmetijskega zemljišča, nato pa mimo upravnega postopka v pravdi, kjer ju je tožil tisti kupec, ki sta mu nepremičnino želela prodati, ravnala pasivno, tako da je prišlo do izdaje zamudne sodbe v korist tega kupca, ima vse znake nedovoljenega razpolaganja z zahtevkom. Zamudne sodbe v takem primeru ni mogoče izdati, ker za njeno izdajo niso izpolnjeni vsi pogoji.
postopek za določitev nujne poti – odločitev o stroških postopka – interes udeležencev za ureditev pravnega razmerja – zahteva za povrnitev stroškov postopka – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Določba 37. člena ZNP določa smiselno uporabo določb ZPP za primer, če ni z ZNP ali drugim zakonom določeno drugače. Ravno za primer nujne poti ZNP v 146. členu določa drugače, to je, da stroške postopka nosi predlagatelj, tako celotne skupne stroške postopka, kot tudi stroške nasprotnega udeleženca. Postopek se namreč vodi izključno v interesu predlagatelja.
ZD člen 213, 213/5. OZ člen 190, 193. ZPP člen 254, 254/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ničnost – poslovna sposobnost – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – pravočasnost vložitve tožbe na podlagi sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – zakonske zamudne obresti
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da tožba kljub zamudi roka iz sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi na pravdo ni prepozna. ZD v petem odstavku 213. člena tudi za obravnavani primer, tj. ko stranka v določenem roku ne ravna po sklepu sodišča o napotitvi na pravdo, določa, da pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda.
Ker tožnika uveljavljata terjatev zapustnice, ki naj bi sodila v zapuščino, jima gredo zakonske zamudne obresti do zapustničine smrti.
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 12, 12/5, 18, 18/1, 20, 21, 21/1, 23. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 44, 44/1, 46, 46/3, 53, 53/2.
evropski plačilni nalog - izvršba na podlagi evropskega plačilnega naloga - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - uveljavljanje kršitev pri izdaji evropskega plačilnega naloga v izvršilnem postopku - pravilnost vročitve evropskega plačilnega naloga - ponovna preučitev v izrednih primerih - postopek v državi izvora - prekinitev izvršilnega postopka - pogoji za prekinitev izvršilnega postopka - pravni standard izrednih okoliščin
Pravnomočen in izvršljiv evropski plačilni nalog je izvršilni naslov, zato kršitev, do katerih je morebiti prišlo v postopku njegove izdaje, ni mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku, ki je namenjen zgolj njegovi izvršitvi – prisilni izterjavi denarne terjatve, ki je bila z evropskim plačilnim nalogom ugotovljena. Te kršitve lahko dolžnik uveljavlja s posebnim pravnim sredstvom ponovne preučitve v izrednih primerih, če so za to izpolnjeni pogoji iz uredbe, oziroma z ustreznimi pravnimi sredstvi po nacionalnem pravu države, ki je evropski plačilni nalog izdala.
Pojem izrednih okoliščin, ki upravičujejo prekinitev izvršilnega postopka, predstavlja pravni standard, ki mu je evropski zakonodajalec določil le okvir, določitev natančnejše vsebine pa je prepustil tistemu, ki ga uporablja.
nagrada za postopek - razveljavitev prvotne sodbe - ponovno sojenje - ena nagrada - obrazloženost odločitve o stroških - izračun stroškov v spisu
Odločitev o stroških je mogoče preizkusiti, ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe navedlo, kje v spisu se nahaja izračun, po katerem je sodišče prve stopnje odmerilo stroške.
Odvetniku, ne glede na morebitno razveljavitev prvotne sodbe in ponovno sojenje pred prvostopenjskim sodiščem, pripada zgolj ena nagrada za postopek.
odvetnik – elektronsko vlaganje pisanj – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – enako varstvo pravic – opozorilo na zakonsko posledico – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Zgolj strožja zakonska obravnava položaja stranke in kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika) sama po sebi ustavno ni nedopustna, saj je povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank, ustavno dopusten cilj (prim. U-I-200/09-14).
Sodišče prve stopnje ima prav, da bi izvedba tako predlaganega dokaza pomenila predhodno realizacijo odškodninskega zahtevka, ne pa zavarovanja dokazov v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP. Sodišče s tem sklepom tudi ni odločilo, katere dokaze bo kasneje na glavni obravnavi izvedlo ali ne, odločilo je le o zavarovanju dokazov.
Dne 12.08.2015 je predlagatelj umaknil pritožbo z dne 25. 5. 2015. Ker višje sodišče pred tem še ni izdalo odločbe (2. odstavek 334. člena ZPP), je umik pritožbe vzelo na znanje.
Sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Tožnik je v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago, zato mu odškodnina iz tega naslova ne gre.
spor majhne vrednosti – glavna obravnava – izvedba naroka
Ker v konkretnem primeru nobena od strank naroka ni izrecno zahtevala, je lahko sodišče upoštevajoč pogoje iz določbe 2. odstavka 454. člena ZPP izdalo sodbo brez naroka. Pritožnikovo navajanje, da soglasja za to ni podal, je zato brezpredmetno. To soglasje ni bilo potrebno.
razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov – osnova za izračun deleža glasovalnih pravic
V postopku o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana. Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP.
V tem stečajnem postopku še ni bilo odločeno o tem, katere terjatve upnikov so verjetno izkazane, zato sodišče prve stopnje še ni moglo sprejeti izpodbijane odločitve.
OZ člen 14, 25, 25/2, 28, 28/1. ZIZ 20.a, 20.a/3, 46, 46/1, 71, 71/1, 71/1-5, 91, 91/1, 181.
neposredno izvršljiv notarski zapis – oblikovalno upravičenje – odstop od pogodbe – zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve – vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku – neuspel poskus vročitve
ZIZ je procesni predpis in je zato za materialnopravno presojo, katera pravna dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. Ob smiselni uporabi pravil za izjavo volje o uresničitvi oblikovalne pravice začne izjava volje odstopnega upravičenca o uresničitvi odstopne pravice učinkovati šele, ko jo prejme naslovnik. Ker pa so pravila OZ dispozitivna, se lahko stranki s pogodbo dogovorita za drugačno ureditev uresničitve te pravice.
Kljub temu, da vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ni izkazana in da ni izkazan niti morebitni dogovor med strankama, da za predčasno zapadlost terjatve zadošča, da upnica dolžniku pošlje izjavo o odstopu od pogodbe po pošti priporočeno, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati obstoječo sodno prakso, ki v takih primerih izjemoma priznava, da ni potrebno, da bi bila vročitev po tretjem in petem odstavku 20.a člena ZIZ vedno dokazana s podpisano povratnico, če je verjetno izkazano, da se dolžnik izmika vročitvi pošiljke.
pogodba o naročilu – mandat – delna realizacija pogodbe – delno plačilo
Tožeča stranka se je toženi stranki zavezala, da bo zanjo opravila storitve, navedene v pogodbi. Ker vseh poslov, ki so bili predmet naročila, ni opravila, ima ne glede na to, da to v pogodbi ni bilo izrecno in posebej urejeno, pravico le do sorazmernega dela plačila.
dokazovanje – račun – dokaz o višini – dokaz o obstoju temelja – pravočasnost predlaganega dokaza – prekluzija – ustrezna priprava na narok
Dokler ni določnega ugovora zoper terjatev, je račun ne samo dokaz o višini terjatve, ampak tudi dokaz o obstoju temeljnega pravnega razmerja.
Okoliščina, da je tožena stranka šele po izvedenem dokaznem postopku pri bivšem predsedniku uprave preverjala sporne okoliščine, ne pomeni upravičenega razloga za prepozno predlagan dokaz z zaslišanjem priče, niti ni bilo sodišče zaradi tega dolžno ponovno začeti obravnave.