STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071002
SZ-1 člen 94, 103, 103/1, 103/1-9. ZPP člen 4, 302, 302/3.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlog – poskus vstopa v stanovanje in ogleda stanovanja – materialno dokazno breme – oprava naroka pred spremenjenim senatom – načelo neposrednosti – ponovno zaslišanje prič in strank
Na tožeči stranki (najemodajalcema) je materialno dokazno breme glede poskusa vstopa v stanovanje tožene stranke in ogleda stanovanja – to pa mora dokazati s stopnjo prepričanja, kot drugi stopnji materialne resnice.
izpodbijanje dejanj v stečaju - subjektivni element izpodbojnosti - zamude pri plačilu
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožeča stranka v času po sklenitvi pogodbe o poslovnem sodelovanju enostavno povečevala zamude pri izpolnjevanju svojih obveznosti kljub določenemu 60-dnevnemu roku plačila od prevzema blaga. To je jasno razvidno iz tabele o ugotovljenih zamud pri plačilih, ki jo je predložila tožeča stranka in iz katere je razvidno, da je v začetnem obdobju tožeča stranka izpolnjevala svoje obveznosti brez zamude, v nadaljevanju pa so se zamude v izpolnitvi stalno povečevale. Zato je pritrditi oceni prvostopenjskega sodišča, da bi ob tem, ko je tožeča stranka do izpodbijanih dejanj obveznosti izpolnjevala z denarnimi nakazili, v času izpodbijanih dejanj pa tudi z verižnimi kompenzacijami, lahko in morala sklepati tudi na trajno nelikvidnost na strani tožeče stranke, še posebej ob stalnem povečevanju zamud pri plačilu.
Nedvomno ne gre za očitno pomoto vložnice, saj je tožnica tako na vlogi kot na pisemski ovojnici navedla nepristojno sodišče. S tem, ko je kot naslovnika navedla višje sodišče, je jasno izrazila svojo voljo, da njeno pritožbo prejme slednje. Vložitve pritožbe na nepristojno sodišče ne gre pripisati niti tožničini nevednosti, saj je bila v pravnem pouku izpodbijane sodbe ustrezno poučena, da mora pritožbo vložiti pri sodišču prve stopnje.
sposobnost biti pravdna stranka – smrt stranke med postopkom – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodba glasi na umrlo osebo, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je za odpravo te pomanjkljivosti pristojno sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070991
OZ člen 171, 171/1, 185, 186, 186/3. ZJC člen 5, 5/1. ZOZP člen 39. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 15, 23, 26.
povrnitev škode – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odškodninska odgovornost – ravnanje neznanega tovornega vozila – razsutje tovora (pšenice) na nadvozu – stanje javnih cest – redno vzdrževanje prometnih površin – čiščenje cest – intervencijski ukrepi – opustitev vzdrževalca ceste – prometna nesreča – padec z motornim kolesom – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – predvidljivost nastanka škode – pretrganje vzročne zveze – deljena vzročnost – soprispevek oškodovanca – sorazmerno zmanjšanje odškodnine – vmesna sodba – oblikovanje izreka vmesne sodbe
Med razsutjem pšenice s strani neznanega voznika po cestišču in škodnim dogodkom (prometno nesrečo, v kateri je tožniku nastala škoda) obstaja pravno relevantna vzročna zveza, saj brez razsutja pšenice s strani neznanega tovornega vozila (kar je ustvarilo nevarno situacijo) škoda ne bi nastala. Opustitev delavcev zavarovanca drugo tožene stranke ni pretrgala vzročne zveze. Vzročna zveza med protipravnim ravnanjem neznanega tovornega vozila in kasnejšo prometno nesrečo bi bila pretrgana le, če bi kasnejše ravnanje neodvisno od prvega ravnanja povzročilo enako škodo.
pripoznava dolga – ničnost izjave – kupoprodajna pogodba – bistvene sestavine pogodbe – najem poslovnega prostora – pravice in obveznosti iz najemnega razmerja
S podpisom izjave 1. 3. 2009 je toženec pripoznal dolg do tožnika v višini 16.000,00 EUR iz naslova odkupa tožnikove opreme in inventarja, ki je bil v najetem poslovnem lokalu.
družbena lastnina – pravica uporabe stavbnega zemljišča – pridobitev pravice uporabe – vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo – prenos pravice uporabe – oddajanje zemljišča za gradnjo – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na stvareh v družbeni lastnini
V sistemu družbene lastnine je bila pravica uporabe stavbnega zemljišča občanu dodeljena z odločbo o oddaji zemljišča za gradnjo. Za oceno, ali je pravico uporabe dobil, je odločilno, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju občine ter da je zgrajeno potem tudi uporabljal.
Ni nemogoče, da bi bila dolžnikova obogatitev enaka tistemu znesku, ki bi ga lahko na temelju pravnega posla zahteval osiromašeni upnik, če bi bil pravni posel sklenjen. Trditveno in dokazno breme nosi seveda upnik, to pa je v tej zadevi tožeča stranka. Upnikove trditve morajo biti jasne, razumljive in preizkusljive. Če zahteva določen znesek, ki je nastane kot posledica računskih operacij, mora biti za preizkus sposoben tudi takšen izračun. Glede vsega tega nosi v vsakem primeru trditveno breme upnik sam. Če dolžnik zanika zatrjevana dejstva, mora domnevni upnik navesti tudi dokaze. Dokazno breme nosi torej le v primeru prerekanja, torej po potrebi. Protipravno bi bilo, če bi listine iskal in vpogledoval izvedenec; takšen dokaz bi bil raziskovalni (informativni), in je nedopusten. Predmet, ki ga bo pregledoval izvedenec (1. odstavek 251. člena ZPP), mora namreč predložiti že stranka sama (212. člen ZPP). Poleg tega sme sodišče postaviti izvedenca le, če sodišče nima potrebnega strokovnega znanja (243. člen ZPP).
ZPP člen 3, 3/3, 318, 381/1, 381/1-2, 339, 339/2, 339/2-7.
nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - objava namere o prodaji kmetijskega zemljišča - ravnanje mimo upravnega postopka v pravdi - zamudna sodba - pasivno ravnanje prodajalcev v pravdi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ravnanje tožencev, ko sta novembra 2014 pri upravi enoti objavila namero o prodaji kmetijskega zemljišča, nato pa mimo upravnega postopka v pravdi, kjer ju je tožil tisti kupec, ki sta mu nepremičnino želela prodati, ravnala pasivno, tako da je prišlo do izdaje zamudne sodbe v korist tega kupca, ima vse znake nedovoljenega razpolaganja z zahtevkom. Zamudne sodbe v takem primeru ni mogoče izdati, ker za njeno izdajo niso izpolnjeni vsi pogoji.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070992
Splošni pogoji za zavarovanje pred odgovornostjo za hišno in zemljiško posest člen 1, 1/1, 3, 3/1, 3/1-1.
krivdna odškodninska odgovornost – škodni dogodek – padec zaradi zdrsa na stopnicah – zavarovanje pred odgovornostjo za hišno in zemljiško posest – splošni pogoji – obseg zavarovalnega kritja – škodni dogodek, ki izvira iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine – ravnanje zavarovanca – vmesna sodba – zmotna uporaba materialnega prava
Obravnavani škodni dogodek ne ustreza pojmu škodnega dogodka in zavarovane nevarnosti po splošnih pogojih. Sklenjeno zavarovanje se ne more enačiti z zavarovanjem splošne odškodninske odgovornosti, ampak krije le škodne dogodke, ki izvirajo iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine, ki so (vzročno) povezane s protipravnimi opustitvami zavarovalca, ki ni ustrezno skrbel za nepremičnino. Opustitev dolžnega nadzora nad otrokom in opustitev brisanja stopnic po politju milnice opisanemu kriteriju ne ustrezata, škodni dogodek, ki naj bi bil posledica teh opustitev, pa po splošnih pogojih ni krit.
Sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Tožnik je v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago, zato mu odškodnina iz tega naslova ne gre.
Sodišče prve stopnje ima prav, da bi izvedba tako predlaganega dokaza pomenila predhodno realizacijo odškodninskega zahtevka, ne pa zavarovanja dokazov v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP. Sodišče s tem sklepom tudi ni odločilo, katere dokaze bo kasneje na glavni obravnavi izvedlo ali ne, odločilo je le o zavarovanju dokazov.
Dne 12.08.2015 je predlagatelj umaknil pritožbo z dne 25. 5. 2015. Ker višje sodišče pred tem še ni izdalo odločbe (2. odstavek 334. člena ZPP), je umik pritožbe vzelo na znanje.
Pritožnica priglaša stroške fotokopiranja, znesek izkazuje s fotokopijo računa. Iz računa je razvidno, da je fotokopirnica zaračunala 138 fotokopij, takega števila fotokopij pa pritožnica ni izkazala, zato ji sodišče tega zneska ni priznalo.
sklep o zavrženju tožbe - sodni rok - poprava tožbe - podaljšanje roka - dodatni rok - prekluzija - dopolnilni sklep - nepravilnost odločitve - pritožbeni preizkus – nagrada za postopek
Tudi v primeru sodnega roka nastopi prekluzija, če ni pravočasno predlagano podaljšanje tega roka.
Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Ali je odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu pravilna ali ne, je stvar pritožbenega preizkusa.
V konkretnem primeru do pravdnega postopka sploh (še) ni prišlo, ker tožeča stranka predloga za izvršbo ni dopolnila in je bila tožba zato zavržena ter sklep o izvršbi razveljavljen, kar pomeni, da toženi stranki nagrada za pravdni postopek ne pripada.
dokazovanje – račun – dokaz o višini – dokaz o obstoju temelja – pravočasnost predlaganega dokaza – prekluzija – ustrezna priprava na narok
Dokler ni določnega ugovora zoper terjatev, je račun ne samo dokaz o višini terjatve, ampak tudi dokaz o obstoju temeljnega pravnega razmerja.
Okoliščina, da je tožena stranka šele po izvedenem dokaznem postopku pri bivšem predsedniku uprave preverjala sporne okoliščine, ne pomeni upravičenega razloga za prepozno predlagan dokaz z zaslišanjem priče, niti ni bilo sodišče zaradi tega dolžno ponovno začeti obravnave.
ureditvena začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda – nenadomestljiva škoda – verjetnost insolventnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da grozeč insolventni postopek ustreza standardu nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da tožničine navedbe (katerim je sodišče prve stopnje v celoti sledilo) v povezavi s predloženimi dokazi, verjetnosti insolventnega postopka oziroma nenadomestljive (težke nadomestljive) škode ne izkazujejo.
oprostitev plačila sodnih taks – neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju – zamolčanje lastništva deležev v družbah – dokazno breme o izpolnjevanju pogojev – odvzem dokazne vrednosti
Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.