• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 36
  • >
  • >>
  • 681.
    VSL sodba I Cp 1700/2015
    2.9.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL0082658
    ZPP člen 101, 205, 208, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 386. OZ člen 22, 54, 54/1, 311, 312, 619, 631, 643.
    sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - razpolaganje s premoženjem - pooblastilo - pooblaščenec - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - prekinitev postopka - pogodba o delu - podjemna pogodba - dodatna dela - obstoj dogovora o dodatnih delih - dokazno breme - podaljšanje roka - obseg izvedenih del - cena - pobotni ugovor
    Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki, ki morata biti izpolnjeni ves čas postopka in na kateri pazi sodišče po uradni dolžnosti. Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena. Pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso, ga lahko zastopa le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Pooblastila, podana odvetnikom in pooblaščencem pred postopkom osebnega stečaja, prenehajo.

    Tudi pri osebnem stečaju se smiselno uporabljajo določila ZPP o prekinitvi in nadaljevanju postopka zaradi začetka stečajnega postopka. Upoštevati je treba, da je prekinitev postopka določena zato, da se novi zakoniti zastopnik lahko seznani s tekočimi pravdami.
  • 682.
    VSL sklep II Ip 2977/2015
    2.9.2015
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075818
    ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1. ZPP člen 343, 343/4.
    pravni interes za pritožbo - obstoj pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbi - nedovoljena pritožba - sodna poravnava kot izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - razlaga sodne poravnave - višina obveznosti - neto znesek - bruto znesek
    Pravni interes mora obstajati ne le ob njeni vložitvi temveč tudi ob odločanju o pritožbi. V predmetni zadevi je s pravnomočnimi sklepi že sodišče prve stopnje odločilo o vseh predlogih oziroma opozorilih upnika v pritožbi, zaradi česar je njegov pravni interes za pritožbo zoper popravni sklep odpadel.

    Stališča iz sodb, ki sta bili izdani v pravdnem postopku, v katerem se je razpravljalo in odločalo o obsegu obveznosti tožene stranke, ni mogoče enostavno prenesti na izvršilni postopek, v katerem upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom. V izvršilnem postopku namreč velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da mora sodišče izvršilni naslov izvršiti tako, kot se ta glasi, brez posegov v njegovo vsebino oziroma brez presoje njegove materialnopravne pravilnosti. Vsebina sodne poravnave, ki je v tej zadevi izvršilni naslov, je povsem jasna in ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja tako, kot je zapisana, dolžnica pa je pri njeni sklenitvi sodelovala in je imela kot stranka možnost vplivati na njeno vsebino.
  • 683.
    VSL sklep II Cp 2262/2015
    2.9.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0082680
    ZPP člen 81, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
    sposobnost biti pravdna stranka – smrt stranke med postopkom – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ker se sodba glasi na umrlo osebo, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je za odpravo te pomanjkljivosti pristojno sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
  • 684.
    VSL sodba I Cpg 768/2015
    2.9.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0080630
    URS člen 26. ZOR člen 125, 154, 154/1.
    začasna odredba pri arbitraži - izvršba začasne odredbe - prisilna izvršitev opravljena po tedanji APP - odškodnina
    Tožeča stranka bi se s tem, ko se je s svojim podizvajalcem dogovorila za pristojnost arbitraže, morala zavedati, da bo treba v primeru spora prevzeti obveznosti, ugotovljene v postopku.

    Pri prostovoljni izpolnitvi obveznosti iz začasne odredbe bi se morala tožeča stranka držati zapovedi iz 1. točke začasne odredbe, na enak način kot je treba spoštovati pogodbo med strankama.

    O višini škode bi sodišče prve stopnje izvajalo dokazni postopek šele potem, ko bi predhodno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi ostali elementi, ki jih je treba dokazati za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke (protipravnost, vzročna zveza, krivda).
  • 685.
    VSL sodba I Cp 2229/2015
    2.9.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075635
    OZ člen 299. ZPP člen 7, 8, 188, 212.
    dokazna ocena – trditveno in dokazno breme – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – umik tožbe
    Ker [toženkina obveznost] v delu, kjer je bila dobesedno dana pod vprašaj, ni bila dokazana jasno in nedvoumno, s stopnjo prepričanja, je prvostopenjsko sodišče ravnalo prav, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo.

    Ker je nedokazana tožnikova trditev, da mu je toženka septembra 2012 obljubila, da bo dolg plačala skupaj z obrestmi od 6. 12. 2011, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je zamudo dolžnice ocenilo na trenutek tožnikovega poziva po splošni določbi 299. člena OZ pravilna. Zamuda ni mogla nastati z vložitvijo tožbe, ki je bila kasneje umaknjena.
  • 686.
    VSL sodba II Cp 2110/2015
    2.9.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0053057
    OZ člen člen 50, 50/1, 92, 435. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZZK člen 101.
    ničnost – navidezna pogodba – prodajna pogodba – neveljavna vknjižba – izbrisna tožba – nesklepčen zahtevek
    Zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in zahtevka za razveljavitev vknjižbe ni mogoče enačiti. V prvem primeru gre za ugotovitveni, v drugem pa za oblikovalni zahtevek. Zaradi ničnosti prodajne pogodbe je vknjižba toženčeve lastninske pravice neveljavna že od samega začetka, zato je ni treba razveljaviti, ampak takšnemu pravnemu položaju ustreza ugotovitev neveljavnosti vknjižbe. Nasprotno pa razveljavitev vknjižbe učinkuje le za vnaprej in se uporablja v primerih, ko je vknjižba neveljavna iz formalnopravnih razlogov ali zaradi kršitev določb zemljiškoknjižnega postopka. Takšni vpisi se ne izpodbijajo z izbrisno tožbo, saj lahko upravičena oseba doseže njihovo razveljavitev z ugovorom in pritožbo v zemljiškoknjižnem postopku.
  • 687.
    VSL sklep I Cp 1882/2015
    2.9.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0064823
    OZ člen 159.
    počena vodna cev v objektu – neposlovna odškodninska odgovornost – odgovornost imetnika stavbe
    Imetnik stavbe oziroma prostora se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je škoda posledica dogodka ali dejanja tretjega, ki je izven njegove sfere in katerega škodljivosti posledic ni mogel obvladati.
  • 688.
    VSL sklep I Cp 2013/2015
    2.9.2015
    NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0070951
    ZNP člen 37, 146. ZPP člen 163, 163/3.
    postopek za določitev nujne poti – odločitev o stroških postopka – interes udeležencev za ureditev pravnega razmerja – zahteva za povrnitev stroškov postopka – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
    Določba 37. člena ZNP določa smiselno uporabo določb ZPP za primer, če ni z ZNP ali drugim zakonom določeno drugače. Ravno za primer nujne poti ZNP v 146. členu določa drugače, to je, da stroške postopka nosi predlagatelj, tako celotne skupne stroške postopka, kot tudi stroške nasprotnega udeleženca. Postopek se namreč vodi izključno v interesu predlagatelja.
  • 689.
    VSL sklep II Cp 1879/2015
    2.9.2015
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0064835
    SPZ člen 31, 32, 33, 33/1, 34, 35. ZPP člen 181, 426.
    motenje posesti – soposest – bivša zakonca – zamenjava ključavnice – namestitev alarmne naprave in kamere za video nadzor – oblikovanje zahtevka – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek – zavrženje ugotovitvenega zahtevka
    Tako teorija kot novejša sodna praksa ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti štejeta za nepotrebnega. Pritožbeno sodišče je v okviru pravilne uporabe materialnega prava, ob tem, da je iz dajatvenega zahtevka razbrati, da se motilna ravnanja nanašajo na zamenjavo ključavnic (in s tem ključev) glavnih in vrtnih vrat ter kode alarmne naprave, spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča o ugoditvi ugotovitvenenemu tožbenemu zahtevku tako, da je zavrglo ta del tožbe, ki je nepotreben, glede na definicijo ugotovitvenega zahtevka iz 181. člena ZPP pa celo nedovoljen.
  • 690.
    VSL sklep II Cp 1767/2015
    2.9.2015
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0082675
    ZVEtL člen 7, 30. ZTLR člen 54, 72. ZPP člen 81.
    pridobitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pomanjkanje razlogov o podani dejstveni podalgi in dokaznih predlogov
    Sodišče bo moralo ob ponovnem sojenju presoditi, ali nepozidan del parcele predstavlja stavbi pripadajoče zemljišče. Če bo sodišče ugotovilo, da nepozidani del sporne parcele ne predstavlja pripadajočega zemljišča, se bo moralo opredeliti še glede navedb tožnikov o priposestvovanju tega dela nepremičnine.
  • 691.
    VSL sklep Cst 517/2015
    2.9.2015
    STEČAJNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0063192
    ZFPPIPP člen 398, 398/1, 399, 399-1, 400, 400/1, 405, 405/2. KZ-1B člen 209, 209/1, 209/5, 235, 235/1, 235/2.
    osebni stečaj - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - rok - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano - kaznivo dejanje, ki ni zavedeno v kazenski evidenci - trenutku odločanja sodišča - vsebinska presoja
    Ovira za odpust obveznosti po 1. točki 399. člena ZFPPIPP je podana tedaj, če je sodba postala pravnomočna. Vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v zvezi z navedenimi pravnomočnimi kaznivimi dejanji, ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča druge stopnje. Ne glede na to, kakšna bo usoda te pravnomočne sodbe, je bil v trenutku odločanja sodišča prve stopnje dolžnik pravnomočno spoznan za krivega navedenih kaznivih dejanj.

    Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je upoštevalo, da je bil dejansko dolžnik pravnomočno obsojen za tri kazniva dejanja, čeprav ta še niso bila zavedena v kazenski evidenci. Pomembna je namreč vsebinska presoja o (ne) ovirah za odpust obveznosti in ne zgolj dejstvo ali je podatek evidentiran v evidencah, ki so za to predpisane.
  • 692.
    VSL sklep Cst 500/2015
    1.9.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0081506
    ZFPPIPP člen 48a, 102, 121, 121/2, 129.
    stečajni postopek nad pravno osebo – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – meritorna obravnava – izredno pravno sredstvo – odškodninska odgovornost upravitelja – napotitev na postopek mediacije – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
    Niti vprašanje morebitne odškodninske odgovornosti upraviteljice (102. člen ZFPPIPP) niti napotitev strank postopka na postopek mediacije (48.a člen ZFPPIPP) ne more vzpostaviti pravice do pravnega sredstva, kjer ta zakonsko ni dopustna.
  • 693.
    VSL sklep Cst 495/2015
    1.9.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0073591
    ZFPPIPP člen 399, 399-4.
    osebni stečaj – odpust obveznosti – priznanje nesorazmernih obveznosti – ovire za odpust obveznosti – podaljševanje plačila dolga po prvi pogodbi z novimi pogodbami
    Upnik je vedel, da mu dolžnik ni sposoben poravnati dolgovanega zneska in da nima nobenega premoženja, pa je kljub temu sklenil veliko pogodb za vračilo posojila iz leta 2009. Takega upnika pa ne varuje institut ovir za odpust obveznosti. Tak upnik namreč ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
  • 694.
    VSL sodba I Cpg 895/2015
    1.9.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0073600
    OZ člen 766, 779, 779/2.
    pogodba o naročilu – mandat – delna realizacija pogodbe – delno plačilo
    Tožeča stranka se je toženi stranki zavezala, da bo zanjo opravila storitve, navedene v pogodbi. Ker vseh poslov, ki so bili predmet naročila, ni opravila, ima ne glede na to, da to v pogodbi ni bilo izrecno in posebej urejeno, pravico le do sorazmernega dela plačila.
  • 695.
    VSL sklep I Cpg 1062/2015
    1.9.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075180
    ZPP člen 105, 105/2, 108, 264, 264/1, 266, 285.
    zavarovanje dokazov - nepopolna vloga - materialno procesno vodstvo - sklepčnost - primeren dokaz
    Sodišče prve stopnje ima prav, da bi izvedba tako predlaganega dokaza pomenila predhodno realizacijo odškodninskega zahtevka, ne pa zavarovanja dokazov v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP. Sodišče s tem sklepom tudi ni odločilo, katere dokaze bo kasneje na glavni obravnavi izvedlo ali ne, odločilo je le o zavarovanju dokazov.
  • 696.
    VSL sklep I Cpg 1016/2015
    1.9.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073607
    ZPP člen 334, 334/2.
    umik pritožbe
    Dne 12.08.2015 je predlagatelj umaknil pritožbo z dne 25. 5. 2015. Ker višje sodišče pred tem še ni izdalo odločbe (2. odstavek 334. člena ZPP), je umik pritožbe vzelo na znanje.
  • 697.
    VSL sklep I Cpg 1025/2015
    1.9.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063195
    ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4, 110, 110/2, 110/3, 325, 332. ZOdvT tarifna številka 3100.
    sklep o zavrženju tožbe - sodni rok - poprava tožbe - podaljšanje roka - dodatni rok - prekluzija - dopolnilni sklep - nepravilnost odločitve - pritožbeni preizkus – nagrada za postopek
    Tudi v primeru sodnega roka nastopi prekluzija, če ni pravočasno predlagano podaljšanje tega roka.

    Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Ali je odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu pravilna ali ne, je stvar pritožbenega preizkusa.

    V konkretnem primeru do pravdnega postopka sploh (še) ni prišlo, ker tožeča stranka predloga za izvršbo ni dopolnila in je bila tožba zato zavržena ter sklep o izvršbi razveljavljen, kar pomeni, da toženi stranki nagrada za pravdni postopek ne pripada.
  • 698.
    VSK sklep I Ip 156/2015
    1.9.2015
    IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0006394
    OZ člen 14, 25, 25/2, 28, 28/1. ZIZ 20.a, 20.a/3, 46, 46/1, 71, 71/1, 71/1-5, 91, 91/1, 181.
    neposredno izvršljiv notarski zapis – oblikovalno upravičenje – odstop od pogodbe – zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve – vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku – neuspel poskus vročitve
    ZIZ je procesni predpis in je zato za materialnopravno presojo, katera pravna dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. Ob smiselni uporabi pravil za izjavo volje o uresničitvi oblikovalne pravice začne izjava volje odstopnega upravičenca o uresničitvi odstopne pravice učinkovati šele, ko jo prejme naslovnik. Ker pa so pravila OZ dispozitivna, se lahko stranki s pogodbo dogovorita za drugačno ureditev uresničitve te pravice.

    Kljub temu, da vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ni izkazana in da ni izkazan niti morebitni dogovor med strankama, da za predčasno zapadlost terjatve zadošča, da upnica dolžniku pošlje izjavo o odstopu od pogodbe po pošti priporočeno, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati obstoječo sodno prakso, ki v takih primerih izjemoma priznava, da ni potrebno, da bi bila vročitev po tretjem in petem odstavku 20.a člena ZIZ vedno dokazana s podpisano povratnico, če je verjetno izkazano, da se dolžnik izmika vročitvi pošiljke.
  • 699.
    VSL sklep I Cp 1964/2015
    1.9.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0064811
    ZPP člen 155.
    stroški postopka – pritožbeni uspeh – fotokopije – strošek fotokopij – poštnina
    Pritožnica priglaša stroške fotokopiranja, znesek izkazuje s fotokopijo računa. Iz računa je razvidno, da je fotokopirnica zaračunala 138 fotokopij, takega števila fotokopij pa pritožnica ni izkazala, zato ji sodišče tega zneska ni priznalo.
  • 700.
    VSL sklep I Cpg 1086/2015
    1.9.2015
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0075195
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
    ureditvena začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda – nenadomestljiva škoda – verjetnost insolventnega postopka
    Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da grozeč insolventni postopek ustreza standardu nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da tožničine navedbe (katerim je sodišče prve stopnje v celoti sledilo) v povezavi s predloženimi dokazi, verjetnosti insolventnega postopka oziroma nenadomestljive (težke nadomestljive) škode ne izkazujejo.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 36
  • >
  • >>