Upniki, ki so bili imenovani za člane upniškega odbora, so v seznamu upnikov, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika, navedeni kot upniki, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku. Ali so ti podatki pravilni, sodišče ni dolžno preizkušati. Pri imenovanju članov upniškega odbora po 2. točki tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP (imenovanje pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev) se namreč sodišče opre le na podatke, ki jih dolžnik izkazuje v svojih poslovnih knjigah. Zato ni odločilnega pomena, ali so posamezni od imenovanih članov upniškega odbora prijavili terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom in v kakšnih zneskih so jih prijavili.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0081074
SPZ člen 67, 106, 115, 116, 117, 117/1, 118. SZ člen 12, 12/3, 22, 26.
terjatve upravnika – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – pogodba o medsebojnih razmerjih – soseska – dejanska etažna lastnina
Ureditev upravljanja zgradb v etažni lastnini je v našem pravu večplastna. Najbolj splošna pravila najdemo v SPZ, kjer so v okviru ureditve solastnine določena pravila glede upravljanja s stvarmi v solastnini. Ta ureditev se uporablja tudi glede etažne lastnine, če posebna ureditev etažne lastnine ali pogodba o medsebojnih razmerjih ne določata drugače.
sposobnost biti pravdna stranka – smrt stranke med postopkom – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodba glasi na umrlo osebo, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je za odpravo te pomanjkljivosti pristojno sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
Iz tožbi priloženih elektronskih sporočil izhaja le, da drugi toženec zanika navideznost spornih prodajnih pogodb oziroma obstoj kakršnih koli dogovorov in trdi, da je hiša njegova, kar ne predstavlja nasprotja v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena. Presoja tega pogoja ne sme pomeniti ugotavljanja, ali je tožnik z elektronskima sporočiloma dokazal obstoj dogovora o navideznosti prodajne pogodbe.
sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – motilno ravnanje – pravica do posesti
Za zahtevano sodno varstvo zadošča, da je toženka samovoljno spremenila dotedanji način izvrševanja posesti, zato ni bistveno, ali bi tožnica za dostop do svojih nepremičnin morebiti lahko uporabila drugo (novo) pot.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064841
URS člen 22. ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 154, 154/3.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino – sprememba identitete stvari – uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju – ugovor nadpolovičnega deleža – nasprotna tožba – pravica do izjave v postopku – vlaganja v nepremičnino po razpadu zakonske zveze – soglasje nekdanjega zakonca – stroški postopka
Toženčev ugovor nadpolovičnega deleža predstavlja ustrezno obrambno sredstvo, do katerega se je bilo dolžno sodišče prve stopnje v skladu z 22. členom Ustave opredeliti. Tožničino vztrajanje na stališču o nujnosti vložitve nasprotne tožbe je pretirano formalistično, saj bi bila na ta način v okoliščinah konkretnega primera tožencu kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave.
V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil med pravdnima strankama sklenjen ustni dogovor, s katerim sta se stranki strinjali, da se investicijski vložek oziroma vlaganja poračunavajo z najemnino. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila ob prenehanju pogodbenega razmerja vrednost vlaganj v toženkino nepremičnino večja od najemnine, do katere je bila upravičena, je na podlagi določil o neupravičeni pridobitvi tožbenemu zahtevku do ugotovljene višine obogatitve na eni strani in prikrajšana na drugi, upravičeno ugodilo.
družbena lastnina – pravica uporabe stavbnega zemljišča – pridobitev pravice uporabe – vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo – prenos pravice uporabe – oddajanje zemljišča za gradnjo – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na stvareh v družbeni lastnini
V sistemu družbene lastnine je bila pravica uporabe stavbnega zemljišča občanu dodeljena z odločbo o oddaji zemljišča za gradnjo. Za oceno, ali je pravico uporabe dobil, je odločilno, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju občine ter da je zgrajeno potem tudi uporabljal.
pridobitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pomanjkanje razlogov o podani dejstveni podalgi in dokaznih predlogov
Sodišče bo moralo ob ponovnem sojenju presoditi, ali nepozidan del parcele predstavlja stavbi pripadajoče zemljišče. Če bo sodišče ugotovilo, da nepozidani del sporne parcele ne predstavlja pripadajočega zemljišča, se bo moralo opredeliti še glede navedb tožnikov o priposestvovanju tega dela nepremičnine.
ZPP člen 8, 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 190, 190/1, 191.
zavrnitev dokaznega predloga – nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena – pravica do obravnavanja – pobot terjatev v pravdi – neupravičena pridobitev
Sodišče izvaja dokaze zaradi ugotovitve materialne resnice o spornih dejstvih. Sporna dejstva pa so tista dejstva, glede katerih se trditve pravdnih strank razlikujejo. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je o spornem dejstvu odločilo na podlagi trditev ene stranke, dokazne predloge pravdnih strank pa je zavrnilo kot nepotrebne iz razloga, ker je bila ta trditev izrecna in kategorična, tožeči stranki odvzelo pravico do obravnavanja.
Če se terjatve pravdnih strank pobotajo s sodbo, prenehajo na dan izdaje sodbe.
družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – napake pri sklicu družbe – pravne posledice nepravilnega sklica skupščine – postavitev poslovodje – odpoklic namestnika direktorja – družbena pogodba
Za morebitne napake pri sklicu družbe že sam drugi odstavek 509. člena ZGD-1 določa, da je pravna posledica nepravilnega sklica skupščine neveljavnost sklepa. Drugi odstavek 509. člena ne določa da je pravna posledica ničnost. Tudi kakšna druga določba tega ne določa. Pravna posledica nepravilnega sklica skupščine je torej kvečjemu lahko izpodbojnost sklepa.
Ne drži (več) pravno mnenje tožeče stranke, da se lahko postavi novega poslovodjo le z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov. Takšno je bilo sicer stališče VS RS v njegovem načelnem pravnem mnenju z občne seje 26. 6. 2002, potem pa je prav VS RS v odločbi opr. št. III Ips 58/2014 od njega odstopilo.
Sodišče prve stopnje ima prav, da bi izvedba tako predlaganega dokaza pomenila predhodno realizacijo odškodninskega zahtevka, ne pa zavarovanja dokazov v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP. Sodišče s tem sklepom tudi ni odločilo, katere dokaze bo kasneje na glavni obravnavi izvedlo ali ne, odločilo je le o zavarovanju dokazov.
Dne 12.08.2015 je predlagatelj umaknil pritožbo z dne 25. 5. 2015. Ker višje sodišče pred tem še ni izdalo odločbe (2. odstavek 334. člena ZPP), je umik pritožbe vzelo na znanje.
Sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Tožnik je v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago, zato mu odškodnina iz tega naslova ne gre.
ureditvena začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda – nenadomestljiva škoda – verjetnost insolventnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da grozeč insolventni postopek ustreza standardu nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da tožničine navedbe (katerim je sodišče prve stopnje v celoti sledilo) v povezavi s predloženimi dokazi, verjetnosti insolventnega postopka oziroma nenadomestljive (težke nadomestljive) škode ne izkazujejo.
odvetnik – elektronsko vlaganje pisanj – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – enako varstvo pravic – opozorilo na zakonsko posledico – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Zgolj strožja zakonska obravnava položaja stranke in kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika) sama po sebi ustavno ni nedopustna, saj je povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank, ustavno dopusten cilj (prim. U-I-200/09-14).
oprostitev plačila sodnih taks – neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju – zamolčanje lastništva deležev v družbah – dokazno breme o izpolnjevanju pogojev – odvzem dokazne vrednosti
Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
ZFPPIPP izrecno ne določa, da je razlog za razrešitev upravitelja le hujša kršitev obveznosti upravitelja v postopku. Tako kot tudi ne določa, kaj so hujše kršitve obveznosti upravitelja. Tehtanje, ali je določeno ravnanje sploh kršitev dolžne skrbnosti, če je, ali je take narave, da je treba upravitelja razrešiti (ali so na mestu le druge (disciplinske) sankcije), pomeni zapolnjevanje pravnega standarda.
Pri razlagi potrebne skrbnosti se izhaja iz določb 97. in 98. člena ZFPPIPP.
V postopku zbiranja zavezujočih ponudb ni obvezno navesti časa odpiranja ponudb.
Upraviteljica je izpeljala postopek zbiranja ponudb, ki ni bil izveden v skladu z vabilom za oddajo ponudb v postopku zavezujočega zbiranja ponudb in je to procesno dejanje začela opravljati prehitro. S tem sicer ni kršila izrecne določbe ZFPPIPP, gotovo pa je izvedla pomembno dejanje v nasprotju z vsebino vabila in v nasprotju s pričakovanji, ki so jih lahko imeli ostali udeleženci v postopku prodaje tega predmeta stečajne mase.
sklep o zavrženju tožbe - sodni rok - poprava tožbe - podaljšanje roka - dodatni rok - prekluzija - dopolnilni sklep - nepravilnost odločitve - pritožbeni preizkus – nagrada za postopek
Tudi v primeru sodnega roka nastopi prekluzija, če ni pravočasno predlagano podaljšanje tega roka.
Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Ali je odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu pravilna ali ne, je stvar pritožbenega preizkusa.
V konkretnem primeru do pravdnega postopka sploh (še) ni prišlo, ker tožeča stranka predloga za izvršbo ni dopolnila in je bila tožba zato zavržena ter sklep o izvršbi razveljavljen, kar pomeni, da toženi stranki nagrada za pravdni postopek ne pripada.
dokazovanje – račun – dokaz o višini – dokaz o obstoju temelja – pravočasnost predlaganega dokaza – prekluzija – ustrezna priprava na narok
Dokler ni določnega ugovora zoper terjatev, je račun ne samo dokaz o višini terjatve, ampak tudi dokaz o obstoju temeljnega pravnega razmerja.
Okoliščina, da je tožena stranka šele po izvedenem dokaznem postopku pri bivšem predsedniku uprave preverjala sporne okoliščine, ne pomeni upravičenega razloga za prepozno predlagan dokaz z zaslišanjem priče, niti ni bilo sodišče zaradi tega dolžno ponovno začeti obravnave.