pridobitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pomanjkanje razlogov o podani dejstveni podalgi in dokaznih predlogov
Sodišče bo moralo ob ponovnem sojenju presoditi, ali nepozidan del parcele predstavlja stavbi pripadajoče zemljišče. Če bo sodišče ugotovilo, da nepozidani del sporne parcele ne predstavlja pripadajočega zemljišča, se bo moralo opredeliti še glede navedb tožnikov o priposestvovanju tega dela nepremičnine.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0063194
ZST-1 člen 1, 2, 5, 18, 18/5, 18/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOPNI člen 9, 9/2.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - nastanek taksne obveznosti - obseg plačila takse za pravna sredstva - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - višina sodne takse - pravna podlaga za odmero sodne takse - smiselna uporaba določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke - delno izpodbijanje odločbe - vrednost izpodbijanega dela - preizkus sklepa
Za pravilno uporabo materialnega prava, kar je v tem primeru ZST-1, je treba ugotoviti poleg plačilne zmožnosti pritožnice tudi višino sodne takse. Le ko sodišče pozna taksno obveznost zavezanca, lahko presoja tudi njegove plačilne zmožnosti.
Sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ni jasno, zakaj je sodišče vzelo tako visoke vrednosti spornega predmeta in še trem toženim strankam naložilo solidarno plačilo, drugotoženki pa samostojno delno plačilo sodne takse.
V 1. členu ZST-1 in tudi v taksni tarifi ni posebej predpisan postopek po ZOPNI.
rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – zastaralni rok – zastaranje – pretrganje zastaranja – uveljavljanje dednopravnih zahtevkov
Uveljavljanje neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku povzroči pretrganje s 76. členom ZD predpisanega roka za uveljavljanje neveljavnosti oporoke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064842
OZ člen 352, 352/3.
poklicna odgovornost – odvetnik – skrbnost odvetnika – poslovna odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti – začetek teka zastaranja
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, načeloma začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev, to je po kršitvi pogodbene obveznosti, vendar ne prej, kot je imel oškodovanec možnost izvedeti za škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0082658
ZPP člen 101, 205, 208, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 386. OZ člen 22, 54, 54/1, 311, 312, 619, 631, 643.
sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - razpolaganje s premoženjem - pooblastilo - pooblaščenec - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - prekinitev postopka - pogodba o delu - podjemna pogodba - dodatna dela - obstoj dogovora o dodatnih delih - dokazno breme - podaljšanje roka - obseg izvedenih del - cena - pobotni ugovor
Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki, ki morata biti izpolnjeni ves čas postopka in na kateri pazi sodišče po uradni dolžnosti. Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena. Pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso, ga lahko zastopa le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Pooblastila, podana odvetnikom in pooblaščencem pred postopkom osebnega stečaja, prenehajo.
Tudi pri osebnem stečaju se smiselno uporabljajo določila ZPP o prekinitvi in nadaljevanju postopka zaradi začetka stečajnega postopka. Upoštevati je treba, da je prekinitev postopka določena zato, da se novi zakoniti zastopnik lahko seznani s tekočimi pravdami.
pravni interes za pritožbo - obstoj pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbi - nedovoljena pritožba - sodna poravnava kot izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - razlaga sodne poravnave - višina obveznosti - neto znesek - bruto znesek
Pravni interes mora obstajati ne le ob njeni vložitvi temveč tudi ob odločanju o pritožbi. V predmetni zadevi je s pravnomočnimi sklepi že sodišče prve stopnje odločilo o vseh predlogih oziroma opozorilih upnika v pritožbi, zaradi česar je njegov pravni interes za pritožbo zoper popravni sklep odpadel.
Stališča iz sodb, ki sta bili izdani v pravdnem postopku, v katerem se je razpravljalo in odločalo o obsegu obveznosti tožene stranke, ni mogoče enostavno prenesti na izvršilni postopek, v katerem upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom. V izvršilnem postopku namreč velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da mora sodišče izvršilni naslov izvršiti tako, kot se ta glasi, brez posegov v njegovo vsebino oziroma brez presoje njegove materialnopravne pravilnosti. Vsebina sodne poravnave, ki je v tej zadevi izvršilni naslov, je povsem jasna in ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja tako, kot je zapisana, dolžnica pa je pri njeni sklenitvi sodelovala in je imela kot stranka možnost vplivati na njeno vsebino.
odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom povzroči delavec tretji osebi – kršitev pravil nogometne igre – prekršek, storjen na posebno predrzen ali nešporten način – skrbnost poškodovanca – štart na žogo
Kršitev pravil so sestavni del nogometne igre, zato je o protipravnosti kršitve mogoče govoriti šele takrat, ko je prekršek storjen na posebno predrzen ali nešporten način, pri čemer je odločilna tudi potrebna skrbnost poškodovalca. Nedopustnost ravnanja ni podana le pri namernem poškodovanju drugega igralca, temveč tudi v primeru grobe kršitve pravil igre oziroma posebej predrzne ali nešportne poteze. Pri presoji ravnanja, ki meji med dovoljenim bojem za žogo in nedovoljeno kršitvijo, je ključna presoja, ali je igralec štartal na žogo ali je imel realno možnost pridobiti jo v posest.
povrnitev premoženjske škode – odškodnina – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – stroški za tujo nego in pomoč – višina odškodnine – višina urne postavke za tujo pomoč – urna postavka za nekvalificirano malo delo – prosti preudarek – načelo enakosti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Zaključek sodbe, da je pri ugotavljanju obsega tuje pomoči po veljavni sodni praksi upoštevna le pomoč tožnici pri osebni higieni in oblačenju, ne pa tudi pri drugih opravilih, potrebnih za zadovoljitev osnovnih vsakodnevnih potreb, ki jih ni zmogla tožnica in so jih morali opraviti drugi, je prestrog. Bližnji so si dolžni pomagati, vendar s tem ni mišljena pomoč, ki je oškodovancu potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba, pač pa gre za vsakodnevno vzajemno pomoč.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0070965
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 1, 2, 2/1, 2/2, 3, 3d, 5, 6, 7. Uredba (ES) št. 1393/2007 z dne 13. 11. 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah člen 4, 4/3, 7.
pristojnost slovenskih sodišč v preživninskih zadevah - samostojnost preživninskega zahtevka - pomožna pristojnost - forum necessitatis - pristojnost sodišča, pred katerim se tožena stranka spusti v postopek - vročanje tožbe v odgovor
Pristojnost slovenskih sodišč na podlagi od 3. do 7. člena Uredbe ni podana.
razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov – osnova za izračun deleža glasovalnih pravic
V postopku o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana. Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP.
V tem stečajnem postopku še ni bilo odločeno o tem, katere terjatve upnikov so verjetno izkazane, zato sodišče prve stopnje še ni moglo sprejeti izpodbijane odločitve.
ureditvena začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda – nenadomestljiva škoda – verjetnost insolventnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da grozeč insolventni postopek ustreza standardu nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da tožničine navedbe (katerim je sodišče prve stopnje v celoti sledilo) v povezavi s predloženimi dokazi, verjetnosti insolventnega postopka oziroma nenadomestljive (težke nadomestljive) škode ne izkazujejo.
Sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Tožnik je v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago, zato mu odškodnina iz tega naslova ne gre.
nedopustnost izvršbe – predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – pravnomočno končan sodni postopek
Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo zavrglo kot nedovoljen, saj se v skladu s 1. odstavkom 394. člena ZPP na predlog stranke lahko obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. Konkretni pravdni postopek ni pravnomočno končan.
OZ člen 14, 25, 25/2, 28, 28/1. ZIZ 20.a, 20.a/3, 46, 46/1, 71, 71/1, 71/1-5, 91, 91/1, 181.
neposredno izvršljiv notarski zapis – oblikovalno upravičenje – odstop od pogodbe – zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve – vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku – neuspel poskus vročitve
ZIZ je procesni predpis in je zato za materialnopravno presojo, katera pravna dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. Ob smiselni uporabi pravil za izjavo volje o uresničitvi oblikovalne pravice začne izjava volje odstopnega upravičenca o uresničitvi odstopne pravice učinkovati šele, ko jo prejme naslovnik. Ker pa so pravila OZ dispozitivna, se lahko stranki s pogodbo dogovorita za drugačno ureditev uresničitve te pravice.
Kljub temu, da vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ni izkazana in da ni izkazan niti morebitni dogovor med strankama, da za predčasno zapadlost terjatve zadošča, da upnica dolžniku pošlje izjavo o odstopu od pogodbe po pošti priporočeno, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati obstoječo sodno prakso, ki v takih primerih izjemoma priznava, da ni potrebno, da bi bila vročitev po tretjem in petem odstavku 20.a člena ZIZ vedno dokazana s podpisano povratnico, če je verjetno izkazano, da se dolžnik izmika vročitvi pošiljke.
odvetnik – elektronsko vlaganje pisanj – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – enako varstvo pravic – opozorilo na zakonsko posledico – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Zgolj strožja zakonska obravnava položaja stranke in kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika) sama po sebi ustavno ni nedopustna, saj je povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank, ustavno dopusten cilj (prim. U-I-200/09-14).
pogodba o naročilu – mandat – delna realizacija pogodbe – delno plačilo
Tožeča stranka se je toženi stranki zavezala, da bo zanjo opravila storitve, navedene v pogodbi. Ker vseh poslov, ki so bili predmet naročila, ni opravila, ima ne glede na to, da to v pogodbi ni bilo izrecno in posebej urejeno, pravico le do sorazmernega dela plačila.
ZFPPIPP izrecno ne določa, da je razlog za razrešitev upravitelja le hujša kršitev obveznosti upravitelja v postopku. Tako kot tudi ne določa, kaj so hujše kršitve obveznosti upravitelja. Tehtanje, ali je določeno ravnanje sploh kršitev dolžne skrbnosti, če je, ali je take narave, da je treba upravitelja razrešiti (ali so na mestu le druge (disciplinske) sankcije), pomeni zapolnjevanje pravnega standarda.
Pri razlagi potrebne skrbnosti se izhaja iz določb 97. in 98. člena ZFPPIPP.
V postopku zbiranja zavezujočih ponudb ni obvezno navesti časa odpiranja ponudb.
Upraviteljica je izpeljala postopek zbiranja ponudb, ki ni bil izveden v skladu z vabilom za oddajo ponudb v postopku zavezujočega zbiranja ponudb in je to procesno dejanje začela opravljati prehitro. S tem sicer ni kršila izrecne določbe ZFPPIPP, gotovo pa je izvedla pomembno dejanje v nasprotju z vsebino vabila in v nasprotju s pričakovanji, ki so jih lahko imeli ostali udeleženci v postopku prodaje tega predmeta stečajne mase.