ZFPPIPP člen 398, 398/1, 399, 399-1, 400, 400/1, 405, 405/2. KZ-1B člen 209, 209/1, 209/5, 235, 235/1, 235/2.
osebni stečaj - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - rok - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano - kaznivo dejanje, ki ni zavedeno v kazenski evidenci - trenutku odločanja sodišča - vsebinska presoja
Ovira za odpust obveznosti po 1. točki 399. člena ZFPPIPP je podana tedaj, če je sodba postala pravnomočna. Vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v zvezi z navedenimi pravnomočnimi kaznivimi dejanji, ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča druge stopnje. Ne glede na to, kakšna bo usoda te pravnomočne sodbe, je bil v trenutku odločanja sodišča prve stopnje dolžnik pravnomočno spoznan za krivega navedenih kaznivih dejanj.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je upoštevalo, da je bil dejansko dolžnik pravnomočno obsojen za tri kazniva dejanja, čeprav ta še niso bila zavedena v kazenski evidenci. Pomembna je namreč vsebinska presoja o (ne) ovirah za odpust obveznosti in ne zgolj dejstvo ali je podatek evidentiran v evidencah, ki so za to predpisane.
ugotovitev ničnosti vpisov v sodni register - zavrženje tožbe - procesne predpostavke - enotni sosporniki - rok za popravo tožbe
Navedbe o pravočasni vložitvi tožbe so t. i. procesna predpostavka. Pravna posledica opustitve navedb je zavrženje tožbe.
Ugotovitvi ničnosti vpisa sledi izbris ničnega vpisa iz sodnega registra. Ugotovitev ničnosti vpisa torej učinkuje za vsakogar in zoper vsakogar.
Spor je mogoče že po naravi pravnega razmerja rešiti le na enak način za oba sospornika. Zaradi tega sta bila tožnika enotna sospornika na strani tožeče stranke. Ker sta bila tožnika enotna sospornika, je lahko prvi tožnik popravil tožbo še do takrat, ko je iztekel rok za drugega tožnika.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - pravica uporabe pravne osebe na družbenem stanovanju - zavezanec v postopku denacionalizacije - vrnitev premoženja - imetnik lastninske pravice - predmet privatizacije - vsebina pogodbe - uporaba prava
Po določilu 8. poglavja SZ, ki je kot specialni predpis urejal lastninjenje in privatizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš, so pravne osebe, ki so imele pravico uporabe na družbenih stanovanjih in stanovanjskih hišah, z dnem uveljavitve zakona postale lastnice stanovanj oziroma stanovanjskih hiš (112. člen SZ) in so bile tudi zavezanke v postopkih za denacionalizacijo. Na zahtevo imetnika stanovanjske pravice so bile kot lastnice stanovanj ta stanovanja slednjim dolžne prodati v skladu z določilom 117. člena SZ. Tožnici sta torej od prodajalke lahko kupili zgolj stanovanja, kot so podrobno opisana v posamični kupoprodajni pogodbi, ne pa preostalih objektov in parcel izven stanovanjske hiše, ki je bila predmet privatizacije. Na omenjenih parcelah namreč prodajalka tudi sama še ni imela lastninske pravice (saj ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb privatizacija zemljišč še ni bila predvidena)in je tudi ni mogla prenesti na tožnici kot pogodbeni stranki.
Upniki, ki so bili imenovani za člane upniškega odbora, so v seznamu upnikov, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika, navedeni kot upniki, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku. Ali so ti podatki pravilni, sodišče ni dolžno preizkušati. Pri imenovanju članov upniškega odbora po 2. točki tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP (imenovanje pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev) se namreč sodišče opre le na podatke, ki jih dolžnik izkazuje v svojih poslovnih knjigah. Zato ni odločilnega pomena, ali so posamezni od imenovanih članov upniškega odbora prijavili terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom in v kakšnih zneskih so jih prijavili.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0064814
ZBPP člen 46, 46/2. ZPP člen 154, 154/2, 154/3.
uporabnina – stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini – plačilo v dobro proračuna RS – parkirnina
V obravnavani zadevi sta bila sporna tako temelj kot višina tožbenega zahtevka in je prvo sodišče izvajalo obsežen dokazni postopek glede obeh. V pretežnem delu so bili dokazi o podlagi tožbenega zahtevka različni od dokazov o višini tožbenega zahtevka. V takšnih okoliščinah ni sprejemljiv takšen način odločanja o stroških, kot ga je izbralo prvo sodišče, saj je treba vprašanje povrnitve pravdnih stroškov presojati celovito, glede na vse okoliščine posameznega primera. Narava tega spora je bila blizu značaju odškodninskih pravd s spornima temeljem in višino, v katerih se o povrnitvi pravdnih stroškov odloča z upoštevanjem uspeha strank ločeno glede podlage tožbenega zahtevka in glede njegove višine, končni uspeh strank pa je njuna aritmetična sredina.
odgovornost odvetnika – substitut odvetnika – skrbnost dobrega strokovnjaka – nepotreben dokaz – preložitev naroka – vročitev vloge na naroku – pravočasno navajanje dejstev in dokazov – stroški postopka – nagrada za postopek – znižanje nagrade – nagrada za narok
Ravnanje odvetnika ni bilo v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in torej ni bilo protipravno.
Nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila in ni odvisna od tega, ali in kakšna opravila odvetnik za stranko v postopku nato tudi dejansko opravi. ZOdvT sicer predvideva možnost znižanja nagrade, vendar le v primeru predčasnega prenehanja mandata, ne pa v primeru, ko odvetnik pridobi mandat šele v določeni fazi postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070991
OZ člen 171, 171/1, 185, 186, 186/3. ZJC člen 5, 5/1. ZOZP člen 39. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 15, 23, 26.
povrnitev škode – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odškodninska odgovornost – ravnanje neznanega tovornega vozila – razsutje tovora (pšenice) na nadvozu – stanje javnih cest – redno vzdrževanje prometnih površin – čiščenje cest – intervencijski ukrepi – opustitev vzdrževalca ceste – prometna nesreča – padec z motornim kolesom – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – predvidljivost nastanka škode – pretrganje vzročne zveze – deljena vzročnost – soprispevek oškodovanca – sorazmerno zmanjšanje odškodnine – vmesna sodba – oblikovanje izreka vmesne sodbe
Med razsutjem pšenice s strani neznanega voznika po cestišču in škodnim dogodkom (prometno nesrečo, v kateri je tožniku nastala škoda) obstaja pravno relevantna vzročna zveza, saj brez razsutja pšenice s strani neznanega tovornega vozila (kar je ustvarilo nevarno situacijo) škoda ne bi nastala. Opustitev delavcev zavarovanca drugo tožene stranke ni pretrgala vzročne zveze. Vzročna zveza med protipravnim ravnanjem neznanega tovornega vozila in kasnejšo prometno nesrečo bi bila pretrgana le, če bi kasnejše ravnanje neodvisno od prvega ravnanja povzročilo enako škodo.
vzpostavitev etažne lastnine v večstanovanjski stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pridobitelj lastninske pravice - spor med udeleženci glede lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - sporna dejstva - učinek materialne pravnomočnosti
V postopku etažiranja po ZVEtL sodišče v sporih udeležencev glede lastninske pravice ne odloči z učinki materialne pravnomočnosti.
Stranke zapuščinskega postopka so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Med te spadajo vse osebe, ki uveljavljajo pravice na zapuščini kot dediči ali volilojemniki, tudi če jim ta pravica ne pripada ali če je sporno ali jim ta pravica pripada.
ZPP člen 24, 25, 30, 30/1, 32, 32/2, 47, 63. ZFPPIPP člen 252.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spori, nastali med stečajnim postopkom – atrakcija pristojnosti
Določilo 63. člena ZPP predpisuje za spore, ki so nastali med stečajnim postopkom, zgolj atrakcijo krajevne ne pa tudi stvarne pristojnosti, kar pomeni, da navedeno določilo v samo stvarno pristojnost sodišča za odločanje ne posega.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0064877
SZ-1 člen 101, 103. ZPP člen 80, 81, 81/2, 99, 99/4, 110, 110/2, 137, 137/1, 300.
podnajemna pogodba – krivdni odpovedni razlog – kverulantstvo – patološka nagnjenost k tožarjenju – pravdna sposobnost – podaljšanje roka za odgovor na pripravljalno vlogo – vročanje pisanj – način vročanja – vročanje pooblaščencu
Res je bila izdana odločba v postopku dodelitve brezplačne pomoči, da se odvetnik razreši svoje dolžnosti, vendar odločba še ni postala dokončna, poleg tega je pooblaščenec po odpovedi pooblastila dolžan še en mesec opravljati dejanja, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala pooblastitelju v tem času.
osebni stečaj – odpust obveznosti – priznanje nesorazmernih obveznosti – ovire za odpust obveznosti – podaljševanje plačila dolga po prvi pogodbi z novimi pogodbami
Upnik je vedel, da mu dolžnik ni sposoben poravnati dolgovanega zneska in da nima nobenega premoženja, pa je kljub temu sklenil veliko pogodb za vračilo posojila iz leta 2009. Takega upnika pa ne varuje institut ovir za odpust obveznosti. Tak upnik namreč ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
pogodba o naročilu – mandat – delna realizacija pogodbe – delno plačilo
Tožeča stranka se je toženi stranki zavezala, da bo zanjo opravila storitve, navedene v pogodbi. Ker vseh poslov, ki so bili predmet naročila, ni opravila, ima ne glede na to, da to v pogodbi ni bilo izrecno in posebej urejeno, pravico le do sorazmernega dela plačila.
odvetnik – elektronsko vlaganje pisanj – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – enako varstvo pravic – opozorilo na zakonsko posledico – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Zgolj strožja zakonska obravnava položaja stranke in kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika) sama po sebi ustavno ni nedopustna, saj je povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank, ustavno dopusten cilj (prim. U-I-200/09-14).
ureditvena začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda – nenadomestljiva škoda – verjetnost insolventnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da grozeč insolventni postopek ustreza standardu nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da tožničine navedbe (katerim je sodišče prve stopnje v celoti sledilo) v povezavi s predloženimi dokazi, verjetnosti insolventnega postopka oziroma nenadomestljive (težke nadomestljive) škode ne izkazujejo.
sklep o zavrženju tožbe - sodni rok - poprava tožbe - podaljšanje roka - dodatni rok - prekluzija - dopolnilni sklep - nepravilnost odločitve - pritožbeni preizkus – nagrada za postopek
Tudi v primeru sodnega roka nastopi prekluzija, če ni pravočasno predlagano podaljšanje tega roka.
Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Ali je odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu pravilna ali ne, je stvar pritožbenega preizkusa.
V konkretnem primeru do pravdnega postopka sploh (še) ni prišlo, ker tožeča stranka predloga za izvršbo ni dopolnila in je bila tožba zato zavržena ter sklep o izvršbi razveljavljen, kar pomeni, da toženi stranki nagrada za pravdni postopek ne pripada.
Pritožnica priglaša stroške fotokopiranja, znesek izkazuje s fotokopijo računa. Iz računa je razvidno, da je fotokopirnica zaračunala 138 fotokopij, takega števila fotokopij pa pritožnica ni izkazala, zato ji sodišče tega zneska ni priznalo.
dokazovanje – račun – dokaz o višini – dokaz o obstoju temelja – pravočasnost predlaganega dokaza – prekluzija – ustrezna priprava na narok
Dokler ni določnega ugovora zoper terjatev, je račun ne samo dokaz o višini terjatve, ampak tudi dokaz o obstoju temeljnega pravnega razmerja.
Okoliščina, da je tožena stranka šele po izvedenem dokaznem postopku pri bivšem predsedniku uprave preverjala sporne okoliščine, ne pomeni upravičenega razloga za prepozno predlagan dokaz z zaslišanjem priče, niti ni bilo sodišče zaradi tega dolžno ponovno začeti obravnave.
spor majhne vrednosti – glavna obravnava – izvedba naroka
Ker v konkretnem primeru nobena od strank naroka ni izrecno zahtevala, je lahko sodišče upoštevajoč pogoje iz določbe 2. odstavka 454. člena ZPP izdalo sodbo brez naroka. Pritožnikovo navajanje, da soglasja za to ni podal, je zato brezpredmetno. To soglasje ni bilo potrebno.