nagrada za postopek - razveljavitev prvotne sodbe - ponovno sojenje - ena nagrada - obrazloženost odločitve o stroških - izračun stroškov v spisu
Odločitev o stroških je mogoče preizkusiti, ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe navedlo, kje v spisu se nahaja izračun, po katerem je sodišče prve stopnje odmerilo stroške.
Odvetniku, ne glede na morebitno razveljavitev prvotne sodbe in ponovno sojenje pred prvostopenjskim sodiščem, pripada zgolj ena nagrada za postopek.
postopek za določitev nujne poti – odločitev o stroških postopka – interes udeležencev za ureditev pravnega razmerja – zahteva za povrnitev stroškov postopka – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Določba 37. člena ZNP določa smiselno uporabo določb ZPP za primer, če ni z ZNP ali drugim zakonom določeno drugače. Ravno za primer nujne poti ZNP v 146. členu določa drugače, to je, da stroške postopka nosi predlagatelj, tako celotne skupne stroške postopka, kot tudi stroške nasprotnega udeleženca. Postopek se namreč vodi izključno v interesu predlagatelja.
SPZ člen 31, 32, 33, 33/1, 34, 35. ZPP člen 181, 426.
motenje posesti – soposest – bivša zakonca – zamenjava ključavnice – namestitev alarmne naprave in kamere za video nadzor – oblikovanje zahtevka – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek – zavrženje ugotovitvenega zahtevka
Tako teorija kot novejša sodna praksa ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti štejeta za nepotrebnega. Pritožbeno sodišče je v okviru pravilne uporabe materialnega prava, ob tem, da je iz dajatvenega zahtevka razbrati, da se motilna ravnanja nanašajo na zamenjavo ključavnic (in s tem ključev) glavnih in vrtnih vrat ter kode alarmne naprave, spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča o ugoditvi ugotovitvenenemu tožbenemu zahtevku tako, da je zavrglo ta del tožbe, ki je nepotreben, glede na definicijo ugotovitvenega zahtevka iz 181. člena ZPP pa celo nedovoljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075676
OZ člen 131, 147, 148. ZGD-1 člen 8, 263, 263/4, 515, 515/6. ZGD člen 6, 258. ZFPPIPP člen 42, 44, 44/5. ZFPPod člen 19, 22, 22/2, 22/3. ZPP člen 13, 14, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev škode – stečaj družbe – odškodninska odgovornost poslovodje – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – spregled pravne osebnosti
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Razlog za osebno neodgovornost fizičnih oseb, ki so člani organov pravne osebe, je v dejstvu, da je ravnanje fizičnih oseb, ki so člani organa pravne osebe, ravnanje same pravne osebe.
Cesijska pogodba, katere predmet je zgolj določljiv, ne pa določen in ki ji niso priložene nobene listine, nima takojšnjega učinka obvestila dolžnika v smislu 419. člena OZ.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0064877
SZ-1 člen 101, 103. ZPP člen 80, 81, 81/2, 99, 99/4, 110, 110/2, 137, 137/1, 300.
podnajemna pogodba – krivdni odpovedni razlog – kverulantstvo – patološka nagnjenost k tožarjenju – pravdna sposobnost – podaljšanje roka za odgovor na pripravljalno vlogo – vročanje pisanj – način vročanja – vročanje pooblaščencu
Res je bila izdana odločba v postopku dodelitve brezplačne pomoči, da se odvetnik razreši svoje dolžnosti, vendar odločba še ni postala dokončna, poleg tega je pooblaščenec po odpovedi pooblastila dolžan še en mesec opravljati dejanja, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala pooblastitelju v tem času.
pridobitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pomanjkanje razlogov o podani dejstveni podalgi in dokaznih predlogov
Sodišče bo moralo ob ponovnem sojenju presoditi, ali nepozidan del parcele predstavlja stavbi pripadajoče zemljišče. Če bo sodišče ugotovilo, da nepozidani del sporne parcele ne predstavlja pripadajočega zemljišča, se bo moralo opredeliti še glede navedb tožnikov o priposestvovanju tega dela nepremičnine.
zavrženje pritožbe - nedovoljeno pravno sredstvo - pravni interes za vložitev pritožbe
Pravnega interesa za pritožbo pritožnik nima, če z njo, četudi bi ji bilo v celoti ugodeno, ne more doseči ugodnejše odločitve zase od odločitve, ki se s pritožbo izpodbija.
Dedinji za obravnavano pritožbo nimata pravnega interesa, saj je sklep izdan izključno v njuno korist in z ugoditvijo pritožbi sklepa ne bi bilo mogoče spremeniti tako, da bi bil zanju še ugodnejši.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0082658
ZPP člen 101, 205, 208, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 386. OZ člen 22, 54, 54/1, 311, 312, 619, 631, 643.
sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - razpolaganje s premoženjem - pooblastilo - pooblaščenec - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - prekinitev postopka - pogodba o delu - podjemna pogodba - dodatna dela - obstoj dogovora o dodatnih delih - dokazno breme - podaljšanje roka - obseg izvedenih del - cena - pobotni ugovor
Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki, ki morata biti izpolnjeni ves čas postopka in na kateri pazi sodišče po uradni dolžnosti. Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena. Pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso, ga lahko zastopa le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Pooblastila, podana odvetnikom in pooblaščencem pred postopkom osebnega stečaja, prenehajo.
Tudi pri osebnem stečaju se smiselno uporabljajo določila ZPP o prekinitvi in nadaljevanju postopka zaradi začetka stečajnega postopka. Upoštevati je treba, da je prekinitev postopka določena zato, da se novi zakoniti zastopnik lahko seznani s tekočimi pravdami.
pravni interes za pritožbo - obstoj pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbi - nedovoljena pritožba - sodna poravnava kot izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - razlaga sodne poravnave - višina obveznosti - neto znesek - bruto znesek
Pravni interes mora obstajati ne le ob njeni vložitvi temveč tudi ob odločanju o pritožbi. V predmetni zadevi je s pravnomočnimi sklepi že sodišče prve stopnje odločilo o vseh predlogih oziroma opozorilih upnika v pritožbi, zaradi česar je njegov pravni interes za pritožbo zoper popravni sklep odpadel.
Stališča iz sodb, ki sta bili izdani v pravdnem postopku, v katerem se je razpravljalo in odločalo o obsegu obveznosti tožene stranke, ni mogoče enostavno prenesti na izvršilni postopek, v katerem upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom. V izvršilnem postopku namreč velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da mora sodišče izvršilni naslov izvršiti tako, kot se ta glasi, brez posegov v njegovo vsebino oziroma brez presoje njegove materialnopravne pravilnosti. Vsebina sodne poravnave, ki je v tej zadevi izvršilni naslov, je povsem jasna in ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja tako, kot je zapisana, dolžnica pa je pri njeni sklenitvi sodelovala in je imela kot stranka možnost vplivati na njeno vsebino.
ZFPPIPP člen 398, 398/1, 399, 399-1, 400, 400/1, 405, 405/2. KZ-1B člen 209, 209/1, 209/5, 235, 235/1, 235/2.
osebni stečaj - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - rok - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano - kaznivo dejanje, ki ni zavedeno v kazenski evidenci - trenutku odločanja sodišča - vsebinska presoja
Ovira za odpust obveznosti po 1. točki 399. člena ZFPPIPP je podana tedaj, če je sodba postala pravnomočna. Vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v zvezi z navedenimi pravnomočnimi kaznivimi dejanji, ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča druge stopnje. Ne glede na to, kakšna bo usoda te pravnomočne sodbe, je bil v trenutku odločanja sodišča prve stopnje dolžnik pravnomočno spoznan za krivega navedenih kaznivih dejanj.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je upoštevalo, da je bil dejansko dolžnik pravnomočno obsojen za tri kazniva dejanja, čeprav ta še niso bila zavedena v kazenski evidenci. Pomembna je namreč vsebinska presoja o (ne) ovirah za odpust obveznosti in ne zgolj dejstvo ali je podatek evidentiran v evidencah, ki so za to predpisane.
ZFPPIPP izrecno ne določa, da je razlog za razrešitev upravitelja le hujša kršitev obveznosti upravitelja v postopku. Tako kot tudi ne določa, kaj so hujše kršitve obveznosti upravitelja. Tehtanje, ali je določeno ravnanje sploh kršitev dolžne skrbnosti, če je, ali je take narave, da je treba upravitelja razrešiti (ali so na mestu le druge (disciplinske) sankcije), pomeni zapolnjevanje pravnega standarda.
Pri razlagi potrebne skrbnosti se izhaja iz določb 97. in 98. člena ZFPPIPP.
V postopku zbiranja zavezujočih ponudb ni obvezno navesti časa odpiranja ponudb.
Upraviteljica je izpeljala postopek zbiranja ponudb, ki ni bil izveden v skladu z vabilom za oddajo ponudb v postopku zavezujočega zbiranja ponudb in je to procesno dejanje začela opravljati prehitro. S tem sicer ni kršila izrecne določbe ZFPPIPP, gotovo pa je izvedla pomembno dejanje v nasprotju z vsebino vabila in v nasprotju s pričakovanji, ki so jih lahko imeli ostali udeleženci v postopku prodaje tega predmeta stečajne mase.
odvetnik – elektronsko vlaganje pisanj – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – enako varstvo pravic – opozorilo na zakonsko posledico – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Zgolj strožja zakonska obravnava položaja stranke in kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika) sama po sebi ustavno ni nedopustna, saj je povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank, ustavno dopusten cilj (prim. U-I-200/09-14).
nedopustnost izvršbe – predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – pravnomočno končan sodni postopek
Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo zavrglo kot nedovoljen, saj se v skladu s 1. odstavkom 394. člena ZPP na predlog stranke lahko obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. Konkretni pravdni postopek ni pravnomočno končan.
ureditvena začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda – nenadomestljiva škoda – verjetnost insolventnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da grozeč insolventni postopek ustreza standardu nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da tožničine navedbe (katerim je sodišče prve stopnje v celoti sledilo) v povezavi s predloženimi dokazi, verjetnosti insolventnega postopka oziroma nenadomestljive (težke nadomestljive) škode ne izkazujejo.
Pritožnica priglaša stroške fotokopiranja, znesek izkazuje s fotokopijo računa. Iz računa je razvidno, da je fotokopirnica zaračunala 138 fotokopij, takega števila fotokopij pa pritožnica ni izkazala, zato ji sodišče tega zneska ni priznalo.
Sodišče prve stopnje ima prav, da bi izvedba tako predlaganega dokaza pomenila predhodno realizacijo odškodninskega zahtevka, ne pa zavarovanja dokazov v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP. Sodišče s tem sklepom tudi ni odločilo, katere dokaze bo kasneje na glavni obravnavi izvedlo ali ne, odločilo je le o zavarovanju dokazov.
Dne 12.08.2015 je predlagatelj umaknil pritožbo z dne 25. 5. 2015. Ker višje sodišče pred tem še ni izdalo odločbe (2. odstavek 334. člena ZPP), je umik pritožbe vzelo na znanje.
pogodba o naročilu – mandat – delna realizacija pogodbe – delno plačilo
Tožeča stranka se je toženi stranki zavezala, da bo zanjo opravila storitve, navedene v pogodbi. Ker vseh poslov, ki so bili predmet naročila, ni opravila, ima ne glede na to, da to v pogodbi ni bilo izrecno in posebej urejeno, pravico le do sorazmernega dela plačila.
OZ člen 14, 25, 25/2, 28, 28/1. ZIZ 20.a, 20.a/3, 46, 46/1, 71, 71/1, 71/1-5, 91, 91/1, 181.
neposredno izvršljiv notarski zapis – oblikovalno upravičenje – odstop od pogodbe – zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve – vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku – neuspel poskus vročitve
ZIZ je procesni predpis in je zato za materialnopravno presojo, katera pravna dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. Ob smiselni uporabi pravil za izjavo volje o uresničitvi oblikovalne pravice začne izjava volje odstopnega upravičenca o uresničitvi odstopne pravice učinkovati šele, ko jo prejme naslovnik. Ker pa so pravila OZ dispozitivna, se lahko stranki s pogodbo dogovorita za drugačno ureditev uresničitve te pravice.
Kljub temu, da vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ni izkazana in da ni izkazan niti morebitni dogovor med strankama, da za predčasno zapadlost terjatve zadošča, da upnica dolžniku pošlje izjavo o odstopu od pogodbe po pošti priporočeno, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati obstoječo sodno prakso, ki v takih primerih izjemoma priznava, da ni potrebno, da bi bila vročitev po tretjem in petem odstavku 20.a člena ZIZ vedno dokazana s podpisano povratnico, če je verjetno izkazano, da se dolžnik izmika vročitvi pošiljke.