Pritožbene trditve o toženčevi odškodninski odgovornosti so ne le nedopustna pritožbena novota, temveč predstavljajo nedopustno spremembo tožbe. Ta je skladno s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustna zgolj do konca glavne obravnave, upoštevajoč, da je po drugem odstavku 184. člena ZPP sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka.
rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – zastaralni rok – zastaranje – pretrganje zastaranja – uveljavljanje dednopravnih zahtevkov
Uveljavljanje neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku povzroči pretrganje s 76. členom ZD predpisanega roka za uveljavljanje neveljavnosti oporoke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064842
OZ člen 352, 352/3.
poklicna odgovornost – odvetnik – skrbnost odvetnika – poslovna odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti – začetek teka zastaranja
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, načeloma začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev, to je po kršitvi pogodbene obveznosti, vendar ne prej, kot je imel oškodovanec možnost izvedeti za škodo.
139. člen OZ ureja dovoljeno samopomoč, ki je v SPZ posebej urejena in že iz tega razloga uporaba 139. člen OZ ne pride v poštev. Sicer pa 139. člen OZ določa, da kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, te ni dolžan povrniti. Izključuje torej protipravnost kot enega izmed elementov odškodninske odgovornosti, v tej zadevi pa gre za spor zaradi motenja posesti in ne odškodninsko zadevo.
Ravnanje dolžnika oz. upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (1. odstavek 67. člena ZFPPIPP), ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
izpodbijanje dejanj v stečaju - subjektivni element izpodbojnosti - zamude pri plačilu
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožeča stranka v času po sklenitvi pogodbe o poslovnem sodelovanju enostavno povečevala zamude pri izpolnjevanju svojih obveznosti kljub določenemu 60-dnevnemu roku plačila od prevzema blaga. To je jasno razvidno iz tabele o ugotovljenih zamud pri plačilih, ki jo je predložila tožeča stranka in iz katere je razvidno, da je v začetnem obdobju tožeča stranka izpolnjevala svoje obveznosti brez zamude, v nadaljevanju pa so se zamude v izpolnitvi stalno povečevale. Zato je pritrditi oceni prvostopenjskega sodišča, da bi ob tem, ko je tožeča stranka do izpodbijanih dejanj obveznosti izpolnjevala z denarnimi nakazili, v času izpodbijanih dejanj pa tudi z verižnimi kompenzacijami, lahko in morala sklepati tudi na trajno nelikvidnost na strani tožeče stranke, še posebej ob stalnem povečevanju zamud pri plačilu.
Nedvomno ne gre za očitno pomoto vložnice, saj je tožnica tako na vlogi kot na pisemski ovojnici navedla nepristojno sodišče. S tem, ko je kot naslovnika navedla višje sodišče, je jasno izrazila svojo voljo, da njeno pritožbo prejme slednje. Vložitve pritožbe na nepristojno sodišče ne gre pripisati niti tožničini nevednosti, saj je bila v pravnem pouku izpodbijane sodbe ustrezno poučena, da mora pritožbo vložiti pri sodišču prve stopnje.
Za odpoved najemnega razmerja je odločilno dejstvo, da toženec najemnine več let ni plačeval in da ga je tožeča stranka pred vložitvijo tožbe na to opozorila in mu določila rok za poplačilo dolga.
Plačilo enega računa za elektriko (četudi je elektrika za pritožnika še tako pomembna dobrina), ob upoštevanju vseh ostalih bremen toženca ter okoliščin obravnavanega primera, iz katerih jasno sledi, da je vzrok nesoglasij med pravdnima strankama v tožnikovi sferi oziroma sferi njegove žene, nikakor pa ne v toženčevi sferi, ne utemeljuje zahtevka za preklic izročilne pogodbe in vrnitev danega premoženja.
zavrženje pritožbe - nedovoljeno pravno sredstvo - pravni interes za vložitev pritožbe
Pravnega interesa za pritožbo pritožnik nima, če z njo, četudi bi ji bilo v celoti ugodeno, ne more doseči ugodnejše odločitve zase od odločitve, ki se s pritožbo izpodbija.
Dedinji za obravnavano pritožbo nimata pravnega interesa, saj je sklep izdan izključno v njuno korist in z ugoditvijo pritožbi sklepa ne bi bilo mogoče spremeniti tako, da bi bil zanju še ugodnejši.
OZ člen 14, 25, 25/2, 28, 28/1. ZIZ 20.a, 20.a/3, 46, 46/1, 71, 71/1, 71/1-5, 91, 91/1, 181.
neposredno izvršljiv notarski zapis – oblikovalno upravičenje – odstop od pogodbe – zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve – vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku – neuspel poskus vročitve
ZIZ je procesni predpis in je zato za materialnopravno presojo, katera pravna dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. Ob smiselni uporabi pravil za izjavo volje o uresničitvi oblikovalne pravice začne izjava volje odstopnega upravičenca o uresničitvi odstopne pravice učinkovati šele, ko jo prejme naslovnik. Ker pa so pravila OZ dispozitivna, se lahko stranki s pogodbo dogovorita za drugačno ureditev uresničitve te pravice.
Kljub temu, da vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ni izkazana in da ni izkazan niti morebitni dogovor med strankama, da za predčasno zapadlost terjatve zadošča, da upnica dolžniku pošlje izjavo o odstopu od pogodbe po pošti priporočeno, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati obstoječo sodno prakso, ki v takih primerih izjemoma priznava, da ni potrebno, da bi bila vročitev po tretjem in petem odstavku 20.a člena ZIZ vedno dokazana s podpisano povratnico, če je verjetno izkazano, da se dolžnik izmika vročitvi pošiljke.
stečajni postopek nad pravno osebo – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – meritorna obravnava – izredno pravno sredstvo – odškodninska odgovornost upravitelja – napotitev na postopek mediacije – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Niti vprašanje morebitne odškodninske odgovornosti upraviteljice (102. člen ZFPPIPP) niti napotitev strank postopka na postopek mediacije (48.a člen ZFPPIPP) ne more vzpostaviti pravice do pravnega sredstva, kjer ta zakonsko ni dopustna.
pogodba o naročilu – mandat – delna realizacija pogodbe – delno plačilo
Tožeča stranka se je toženi stranki zavezala, da bo zanjo opravila storitve, navedene v pogodbi. Ker vseh poslov, ki so bili predmet naročila, ni opravila, ima ne glede na to, da to v pogodbi ni bilo izrecno in posebej urejeno, pravico le do sorazmernega dela plačila.
razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov – osnova za izračun deleža glasovalnih pravic
V postopku o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana. Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP.
V tem stečajnem postopku še ni bilo odločeno o tem, katere terjatve upnikov so verjetno izkazane, zato sodišče prve stopnje še ni moglo sprejeti izpodbijane odločitve.
sklep o zavrženju tožbe - sodni rok - poprava tožbe - podaljšanje roka - dodatni rok - prekluzija - dopolnilni sklep - nepravilnost odločitve - pritožbeni preizkus – nagrada za postopek
Tudi v primeru sodnega roka nastopi prekluzija, če ni pravočasno predlagano podaljšanje tega roka.
Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Ali je odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu pravilna ali ne, je stvar pritožbenega preizkusa.
V konkretnem primeru do pravdnega postopka sploh (še) ni prišlo, ker tožeča stranka predloga za izvršbo ni dopolnila in je bila tožba zato zavržena ter sklep o izvršbi razveljavljen, kar pomeni, da toženi stranki nagrada za pravdni postopek ne pripada.
Sodišče prve stopnje ima prav, da bi izvedba tako predlaganega dokaza pomenila predhodno realizacijo odškodninskega zahtevka, ne pa zavarovanja dokazov v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP. Sodišče s tem sklepom tudi ni odločilo, katere dokaze bo kasneje na glavni obravnavi izvedlo ali ne, odločilo je le o zavarovanju dokazov.
Dne 12.08.2015 je predlagatelj umaknil pritožbo z dne 25. 5. 2015. Ker višje sodišče pred tem še ni izdalo odločbe (2. odstavek 334. člena ZPP), je umik pritožbe vzelo na znanje.
Sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Tožnik je v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago, zato mu odškodnina iz tega naslova ne gre.