139. člen OZ ureja dovoljeno samopomoč, ki je v SPZ posebej urejena in že iz tega razloga uporaba 139. člen OZ ne pride v poštev. Sicer pa 139. člen OZ določa, da kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, te ni dolžan povrniti. Izključuje torej protipravnost kot enega izmed elementov odškodninske odgovornosti, v tej zadevi pa gre za spor zaradi motenja posesti in ne odškodninsko zadevo.
Pritožbene trditve o toženčevi odškodninski odgovornosti so ne le nedopustna pritožbena novota, temveč predstavljajo nedopustno spremembo tožbe. Ta je skladno s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustna zgolj do konca glavne obravnave, upoštevajoč, da je po drugem odstavku 184. člena ZPP sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka.
odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom povzroči delavec tretji osebi – kršitev pravil nogometne igre – prekršek, storjen na posebno predrzen ali nešporten način – skrbnost poškodovanca – štart na žogo
Kršitev pravil so sestavni del nogometne igre, zato je o protipravnosti kršitve mogoče govoriti šele takrat, ko je prekršek storjen na posebno predrzen ali nešporten način, pri čemer je odločilna tudi potrebna skrbnost poškodovalca. Nedopustnost ravnanja ni podana le pri namernem poškodovanju drugega igralca, temveč tudi v primeru grobe kršitve pravil igre oziroma posebej predrzne ali nešportne poteze. Pri presoji ravnanja, ki meji med dovoljenim bojem za žogo in nedovoljeno kršitvijo, je ključna presoja, ali je igralec štartal na žogo ali je imel realno možnost pridobiti jo v posest.
dokazna ocena – trditveno in dokazno breme – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – umik tožbe
Ker [toženkina obveznost] v delu, kjer je bila dobesedno dana pod vprašaj, ni bila dokazana jasno in nedvoumno, s stopnjo prepričanja, je prvostopenjsko sodišče ravnalo prav, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Ker je nedokazana tožnikova trditev, da mu je toženka septembra 2012 obljubila, da bo dolg plačala skupaj z obrestmi od 6. 12. 2011, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je zamudo dolžnice ocenilo na trenutek tožnikovega poziva po splošni določbi 299. člena OZ pravilna. Zamuda ni mogla nastati z vložitvijo tožbe, ki je bila kasneje umaknjena.
vštevanje daril v dedni delež – spor o obstoju daril – spor glede dejstev – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Med dedinjami je spor o obstoju daril in njihovem vračunanju v dedni delež dedinj, zato je pravilna odločitev izpodbijanega sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedinj na pravdo.
družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – napake pri sklicu družbe – pravne posledice nepravilnega sklica skupščine – postavitev poslovodje – odpoklic namestnika direktorja – družbena pogodba
Za morebitne napake pri sklicu družbe že sam drugi odstavek 509. člena ZGD-1 določa, da je pravna posledica nepravilnega sklica skupščine neveljavnost sklepa. Drugi odstavek 509. člena ne določa da je pravna posledica ničnost. Tudi kakšna druga določba tega ne določa. Pravna posledica nepravilnega sklica skupščine je torej kvečjemu lahko izpodbojnost sklepa.
Ne drži (več) pravno mnenje tožeče stranke, da se lahko postavi novega poslovodjo le z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov. Takšno je bilo sicer stališče VS RS v njegovem načelnem pravnem mnenju z občne seje 26. 6. 2002, potem pa je prav VS RS v odločbi opr. št. III Ips 58/2014 od njega odstopilo.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – odpadkarska mafija – zdravo življenjsko okolje – svoboda govora
Okoliščine primera, zlasti dejstvo, da je toženec okoljski aktivist, tožnica pa gospodarska družba, da so bile žaljive oznake izrečene v borbi za zdravo okolje (konkretno proti selitvi predelovalnega obrata v urbano okolje), da toženec ni imel namena tožnice žaliti, pač pa opozoriti na morebitne nepravilnosti, in to zlasti v smislu kritike delovanja državnih organov, ne opravičujejo denarne odškodnine.
ZPP člen 3, 3/3, 318, 381/1, 381/1-2, 339, 339/2, 339/2-7.
nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - objava namere o prodaji kmetijskega zemljišča - ravnanje mimo upravnega postopka v pravdi - zamudna sodba - pasivno ravnanje prodajalcev v pravdi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ravnanje tožencev, ko sta novembra 2014 pri upravi enoti objavila namero o prodaji kmetijskega zemljišča, nato pa mimo upravnega postopka v pravdi, kjer ju je tožil tisti kupec, ki sta mu nepremičnino želela prodati, ravnala pasivno, tako da je prišlo do izdaje zamudne sodbe v korist tega kupca, ima vse znake nedovoljenega razpolaganja z zahtevkom. Zamudne sodbe v takem primeru ni mogoče izdati, ker za njeno izdajo niso izpolnjeni vsi pogoji.
ZASP člen 22, 28, 130, 131, 147, 153, 153/1, 159. ZS člen 3. ZDDV-1 člen 3, 33, 40, 78, 78/1, 81. Skupni sporazum za določitev višine nadomestila za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 11.
plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila za uporabo fonogramov - DDV - exeptio illegalis - stroški poslovanja kolektivne organizacije
Uporabnik, ki je javno predvajal fonogram, ne da bi predhodno pridobil dovoljenje za uporabo, je dolžan plačati DDV od prisojenega (utemeljeno zaračunanega) nadomestila za uporabo fonograma. Z uporabo fonograma je bil promet izvršen, ne glede na to, da dovoljenja za uporabo ni imel.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – dokazni standard – prosta presoja dokazov
Zakaj se sodišče v obrazložitvi svoje odločbe ne bi smelo sklicevati na ugotovitve (razloge), razvidne iz druge sodne odločbe, (zgolj) zato ker je bila ta kasneje razveljavljena, ni jasno, niti pritožba tega ne uspe (prepričljivo) pojasniti. V našem civilnem postopku velja načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da o kakršnikoli vnaprejšnji (a priori) izključitvi posameznih dokaznih sredstev (ne oziraje se na njihovo vsebinsko prepričljivost) ni moč govoriti.
sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – motilno ravnanje – pravica do posesti
Za zahtevano sodno varstvo zadošča, da je toženka samovoljno spremenila dotedanji način izvrševanja posesti, zato ni bistveno, ali bi tožnica za dostop do svojih nepremičnin morebiti lahko uporabila drugo (novo) pot.
dokazovanje – račun – dokaz o višini – dokaz o obstoju temelja – pravočasnost predlaganega dokaza – prekluzija – ustrezna priprava na narok
Dokler ni določnega ugovora zoper terjatev, je račun ne samo dokaz o višini terjatve, ampak tudi dokaz o obstoju temeljnega pravnega razmerja.
Okoliščina, da je tožena stranka šele po izvedenem dokaznem postopku pri bivšem predsedniku uprave preverjala sporne okoliščine, ne pomeni upravičenega razloga za prepozno predlagan dokaz z zaslišanjem priče, niti ni bilo sodišče zaradi tega dolžno ponovno začeti obravnave.
razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov – osnova za izračun deleža glasovalnih pravic
V postopku o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana. Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena ZFPPIPP.
V tem stečajnem postopku še ni bilo odločeno o tem, katere terjatve upnikov so verjetno izkazane, zato sodišče prve stopnje še ni moglo sprejeti izpodbijane odločitve.
OZ člen 14, 25, 25/2, 28, 28/1. ZIZ 20.a, 20.a/3, 46, 46/1, 71, 71/1, 71/1-5, 91, 91/1, 181.
neposredno izvršljiv notarski zapis – oblikovalno upravičenje – odstop od pogodbe – zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve – vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku – neuspel poskus vročitve
ZIZ je procesni predpis in je zato za materialnopravno presojo, katera pravna dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. Ob smiselni uporabi pravil za izjavo volje o uresničitvi oblikovalne pravice začne izjava volje odstopnega upravičenca o uresničitvi odstopne pravice učinkovati šele, ko jo prejme naslovnik. Ker pa so pravila OZ dispozitivna, se lahko stranki s pogodbo dogovorita za drugačno ureditev uresničitve te pravice.
Kljub temu, da vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ni izkazana in da ni izkazan niti morebitni dogovor med strankama, da za predčasno zapadlost terjatve zadošča, da upnica dolžniku pošlje izjavo o odstopu od pogodbe po pošti priporočeno, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati obstoječo sodno prakso, ki v takih primerih izjemoma priznava, da ni potrebno, da bi bila vročitev po tretjem in petem odstavku 20.a člena ZIZ vedno dokazana s podpisano povratnico, če je verjetno izkazano, da se dolžnik izmika vročitvi pošiljke.
ureditvena začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda – nenadomestljiva škoda – verjetnost insolventnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da grozeč insolventni postopek ustreza standardu nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da tožničine navedbe (katerim je sodišče prve stopnje v celoti sledilo) v povezavi s predloženimi dokazi, verjetnosti insolventnega postopka oziroma nenadomestljive (težke nadomestljive) škode ne izkazujejo.
nedopustnost izvršbe – predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – pravnomočno končan sodni postopek
Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo zavrglo kot nedovoljen, saj se v skladu s 1. odstavkom 394. člena ZPP na predlog stranke lahko obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. Konkretni pravdni postopek ni pravnomočno končan.
Sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Tožnik je v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago, zato mu odškodnina iz tega naslova ne gre.
spor majhne vrednosti – glavna obravnava – izvedba naroka
Ker v konkretnem primeru nobena od strank naroka ni izrecno zahtevala, je lahko sodišče upoštevajoč pogoje iz določbe 2. odstavka 454. člena ZPP izdalo sodbo brez naroka. Pritožnikovo navajanje, da soglasja za to ni podal, je zato brezpredmetno. To soglasje ni bilo potrebno.
osebni stečaj – odpust obveznosti – priznanje nesorazmernih obveznosti – ovire za odpust obveznosti – podaljševanje plačila dolga po prvi pogodbi z novimi pogodbami
Upnik je vedel, da mu dolžnik ni sposoben poravnati dolgovanega zneska in da nima nobenega premoženja, pa je kljub temu sklenil veliko pogodb za vračilo posojila iz leta 2009. Takega upnika pa ne varuje institut ovir za odpust obveznosti. Tak upnik namreč ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
odvetnik – elektronsko vlaganje pisanj – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – enako varstvo pravic – opozorilo na zakonsko posledico – stroški upnika v postopku zaradi insolventnosti
Zgolj strožja zakonska obravnava položaja stranke in kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika) sama po sebi ustavno ni nedopustna, saj je povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank, ustavno dopusten cilj (prim. U-I-200/09-14).