OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006340
SPZ člen 38, 92, 227. ZD člen 104. OZ člen 39, 40. ODZ par. 947, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954, 955. ZPP člen 318.
preklic darila – neveljavnost pogodbe zaradi odpadle pravne podlage – nagib – omejitve razpolaganja z nepremičnino – sklepčnost tožbe – vrnitveni zahtevek – dejanska oblast toženca
Vsebina nagiba, kot jo v nasprotni tožbi zatrjujejo toženci (omejitev razpolaganja z lastninsko pravico tožnika tako za čas življenja kot po smrti), je povsem nasprotna s causo darilne pogodbe, ki je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi obdarjencu. Ta naklonitev je sicer res lahko pogojena z različnimi motivi (nagibi), ki pa ne smejo biti nedopustni, torej v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli (39. in 40. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Cilj, ki so ga (glede na tožbene trditve) zasledovali toženci ob sklenitvi dogovora, je bil omejitev tožnikovega razpolaganja z nepremičnino za čas življenja in tudi omejitev njegovega oporočnega razpolaganja. Slednje po našem pravu ni dopustno (104. člen Zakona o dedovanju), omejitve razpolaganja z lastninsko pravico ob sklenitvi darilne pogodbe pa si je mogoče zagotoviti na različne (zakonsko urejene) načine, npr. osebne služnosti (227. člen SPZ) oziroma prepoved odtujitve in obremenitve (38. člen SPZ) – take pogodbene omejitve lastninske pravice pa po izrecni pritožbeni trditvi ni bilo. Iz trditvene podlage v nasprotni tožbi torej ne izhaja utemeljenost zahtevka na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe in vrnitve darila (vsebine dogovora, na katero se sklicujejo toženci, namreč ni mogoče opredeliti kot nagib, ki je prerasel v (kasneje odpadlo) pravno podlago, zato je odločitev o zavrnitvi tako primarnega kot podrejenega tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi pravilna.
pravni interes za pritožbo - obstoj pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbi - nedovoljena pritožba - sodna poravnava kot izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - razlaga sodne poravnave - višina obveznosti - neto znesek - bruto znesek
Pravni interes mora obstajati ne le ob njeni vložitvi temveč tudi ob odločanju o pritožbi. V predmetni zadevi je s pravnomočnimi sklepi že sodišče prve stopnje odločilo o vseh predlogih oziroma opozorilih upnika v pritožbi, zaradi česar je njegov pravni interes za pritožbo zoper popravni sklep odpadel.
Stališča iz sodb, ki sta bili izdani v pravdnem postopku, v katerem se je razpravljalo in odločalo o obsegu obveznosti tožene stranke, ni mogoče enostavno prenesti na izvršilni postopek, v katerem upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom. V izvršilnem postopku namreč velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da mora sodišče izvršilni naslov izvršiti tako, kot se ta glasi, brez posegov v njegovo vsebino oziroma brez presoje njegove materialnopravne pravilnosti. Vsebina sodne poravnave, ki je v tej zadevi izvršilni naslov, je povsem jasna in ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja tako, kot je zapisana, dolžnica pa je pri njeni sklenitvi sodelovala in je imela kot stranka možnost vplivati na njeno vsebino.
ZD člen 213, 213/5. OZ člen 190, 193. ZPP člen 254, 254/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ničnost – poslovna sposobnost – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – pravočasnost vložitve tožbe na podlagi sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – zakonske zamudne obresti
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da tožba kljub zamudi roka iz sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi na pravdo ni prepozna. ZD v petem odstavku 213. člena tudi za obravnavani primer, tj. ko stranka v določenem roku ne ravna po sklepu sodišča o napotitvi na pravdo, določa, da pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda.
Ker tožnika uveljavljata terjatev zapustnice, ki naj bi sodila v zapuščino, jima gredo zakonske zamudne obresti do zapustničine smrti.
odločitev o stroških postopka – povrnitev pravdnih stroškov – sodba na podlagi pripoznave – možnost izvensodne rešitve spora – poseg v pravico – sklenitev pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem – vzrok za sodno varstvo – povod za tožbo
Ločiti je treba poseg v pravico oziroma vzrok za tožbo ter povod za tožbo. Poseg je namreč vzrok za sodno varstvo, medtem ko je treba šteti, da toženec povod za tožbo da takrat, kadar lahko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov nujna sodna intervencija.
odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom povzroči delavec tretji osebi – kršitev pravil nogometne igre – prekršek, storjen na posebno predrzen ali nešporten način – skrbnost poškodovanca – štart na žogo
Kršitev pravil so sestavni del nogometne igre, zato je o protipravnosti kršitve mogoče govoriti šele takrat, ko je prekršek storjen na posebno predrzen ali nešporten način, pri čemer je odločilna tudi potrebna skrbnost poškodovalca. Nedopustnost ravnanja ni podana le pri namernem poškodovanju drugega igralca, temveč tudi v primeru grobe kršitve pravil igre oziroma posebej predrzne ali nešportne poteze. Pri presoji ravnanja, ki meji med dovoljenim bojem za žogo in nedovoljeno kršitvijo, je ključna presoja, ali je igralec štartal na žogo ali je imel realno možnost pridobiti jo v posest.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0070965
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 1, 2, 2/1, 2/2, 3, 3d, 5, 6, 7. Uredba (ES) št. 1393/2007 z dne 13. 11. 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah člen 4, 4/3, 7.
pristojnost slovenskih sodišč v preživninskih zadevah - samostojnost preživninskega zahtevka - pomožna pristojnost - forum necessitatis - pristojnost sodišča, pred katerim se tožena stranka spusti v postopek - vročanje tožbe v odgovor
Pristojnost slovenskih sodišč na podlagi od 3. do 7. člena Uredbe ni podana.
začasna odredba pri arbitraži - izvršba začasne odredbe - prisilna izvršitev opravljena po tedanji APP - odškodnina
Tožeča stranka bi se s tem, ko se je s svojim podizvajalcem dogovorila za pristojnost arbitraže, morala zavedati, da bo treba v primeru spora prevzeti obveznosti, ugotovljene v postopku.
Pri prostovoljni izpolnitvi obveznosti iz začasne odredbe bi se morala tožeča stranka držati zapovedi iz 1. točke začasne odredbe, na enak način kot je treba spoštovati pogodbo med strankama.
O višini škode bi sodišče prve stopnje izvajalo dokazni postopek šele potem, ko bi predhodno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi ostali elementi, ki jih je treba dokazati za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke (protipravnost, vzročna zveza, krivda).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POKOPALIŠČA – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070975
ZPPDUP člen 9.
sklep o ustavitvi postopka – smrt stranke – pravica do prekopa – aktivna legitimacija za vložitev zahtevka – osebe, ki imajo interes – varstvo integritete trupla, podobe in časti umrlega – varstvo pietetnih čustev svojcev – pravica svojca do pietete – osebnostna pravica do duševne integritete – neprenosljivost – nepodedljivost
Pri pravici do prekopa gre za pravico svojca do pietete, ki je umeščena v okvir njegove osebnostne pravice do duševne integritete, ki ni prenosljiva, zato je s smrtjo tožnika ugasnila. Za prenos te pravice na dediče pa tudi ni zakonske podlage.
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 12, 12/5, 18, 18/1, 20, 21, 21/1, 23. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 44, 44/1, 46, 46/3, 53, 53/2.
evropski plačilni nalog - izvršba na podlagi evropskega plačilnega naloga - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - uveljavljanje kršitev pri izdaji evropskega plačilnega naloga v izvršilnem postopku - pravilnost vročitve evropskega plačilnega naloga - ponovna preučitev v izrednih primerih - postopek v državi izvora - prekinitev izvršilnega postopka - pogoji za prekinitev izvršilnega postopka - pravni standard izrednih okoliščin
Pravnomočen in izvršljiv evropski plačilni nalog je izvršilni naslov, zato kršitev, do katerih je morebiti prišlo v postopku njegove izdaje, ni mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku, ki je namenjen zgolj njegovi izvršitvi – prisilni izterjavi denarne terjatve, ki je bila z evropskim plačilnim nalogom ugotovljena. Te kršitve lahko dolžnik uveljavlja s posebnim pravnim sredstvom ponovne preučitve v izrednih primerih, če so za to izpolnjeni pogoji iz uredbe, oziroma z ustreznimi pravnimi sredstvi po nacionalnem pravu države, ki je evropski plačilni nalog izdala.
Pojem izrednih okoliščin, ki upravičujejo prekinitev izvršilnega postopka, predstavlja pravni standard, ki mu je evropski zakonodajalec določil le okvir, določitev natančnejše vsebine pa je prepustil tistemu, ki ga uporablja.
nagrada za postopek - razveljavitev prvotne sodbe - ponovno sojenje - ena nagrada - obrazloženost odločitve o stroških - izračun stroškov v spisu
Odločitev o stroških je mogoče preizkusiti, ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe navedlo, kje v spisu se nahaja izračun, po katerem je sodišče prve stopnje odmerilo stroške.
Odvetniku, ne glede na morebitno razveljavitev prvotne sodbe in ponovno sojenje pred prvostopenjskim sodiščem, pripada zgolj ena nagrada za postopek.
družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – napake pri sklicu družbe – pravne posledice nepravilnega sklica skupščine – postavitev poslovodje – odpoklic namestnika direktorja – družbena pogodba
Za morebitne napake pri sklicu družbe že sam drugi odstavek 509. člena ZGD-1 določa, da je pravna posledica nepravilnega sklica skupščine neveljavnost sklepa. Drugi odstavek 509. člena ne določa da je pravna posledica ničnost. Tudi kakšna druga določba tega ne določa. Pravna posledica nepravilnega sklica skupščine je torej kvečjemu lahko izpodbojnost sklepa.
Ne drži (več) pravno mnenje tožeče stranke, da se lahko postavi novega poslovodjo le z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov. Takšno je bilo sicer stališče VS RS v njegovem načelnem pravnem mnenju z občne seje 26. 6. 2002, potem pa je prav VS RS v odločbi opr. št. III Ips 58/2014 od njega odstopilo.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0063194
ZST-1 člen 1, 2, 5, 18, 18/5, 18/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOPNI člen 9, 9/2.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - nastanek taksne obveznosti - obseg plačila takse za pravna sredstva - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - višina sodne takse - pravna podlaga za odmero sodne takse - smiselna uporaba določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke - delno izpodbijanje odločbe - vrednost izpodbijanega dela - preizkus sklepa
Za pravilno uporabo materialnega prava, kar je v tem primeru ZST-1, je treba ugotoviti poleg plačilne zmožnosti pritožnice tudi višino sodne takse. Le ko sodišče pozna taksno obveznost zavezanca, lahko presoja tudi njegove plačilne zmožnosti.
Sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ni jasno, zakaj je sodišče vzelo tako visoke vrednosti spornega predmeta in še trem toženim strankam naložilo solidarno plačilo, drugotoženki pa samostojno delno plačilo sodne takse.
V 1. členu ZST-1 in tudi v taksni tarifi ni posebej predpisan postopek po ZOPNI.
počena vodna cev v objektu – neposlovna odškodninska odgovornost – odgovornost imetnika stavbe
Imetnik stavbe oziroma prostora se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je škoda posledica dogodka ali dejanja tretjega, ki je izven njegove sfere in katerega škodljivosti posledic ni mogel obvladati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0082658
ZPP člen 101, 205, 208, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 386. OZ člen 22, 54, 54/1, 311, 312, 619, 631, 643.
sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - razpolaganje s premoženjem - pooblastilo - pooblaščenec - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - prekinitev postopka - pogodba o delu - podjemna pogodba - dodatna dela - obstoj dogovora o dodatnih delih - dokazno breme - podaljšanje roka - obseg izvedenih del - cena - pobotni ugovor
Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki, ki morata biti izpolnjeni ves čas postopka in na kateri pazi sodišče po uradni dolžnosti. Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena. Pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso, ga lahko zastopa le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Pooblastila, podana odvetnikom in pooblaščencem pred postopkom osebnega stečaja, prenehajo.
Tudi pri osebnem stečaju se smiselno uporabljajo določila ZPP o prekinitvi in nadaljevanju postopka zaradi začetka stečajnega postopka. Upoštevati je treba, da je prekinitev postopka določena zato, da se novi zakoniti zastopnik lahko seznani s tekočimi pravdami.
Plačilo enega računa za elektriko (četudi je elektrika za pritožnika še tako pomembna dobrina), ob upoštevanju vseh ostalih bremen toženca ter okoliščin obravnavanega primera, iz katerih jasno sledi, da je vzrok nesoglasij med pravdnima strankama v tožnikovi sferi oziroma sferi njegove žene, nikakor pa ne v toženčevi sferi, ne utemeljuje zahtevka za preklic izročilne pogodbe in vrnitev danega premoženja.
Nedvomno ne gre za očitno pomoto vložnice, saj je tožnica tako na vlogi kot na pisemski ovojnici navedla nepristojno sodišče. S tem, ko je kot naslovnika navedla višje sodišče, je jasno izrazila svojo voljo, da njeno pritožbo prejme slednje. Vložitve pritožbe na nepristojno sodišče ne gre pripisati niti tožničini nevednosti, saj je bila v pravnem pouku izpodbijane sodbe ustrezno poučena, da mora pritožbo vložiti pri sodišču prve stopnje.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki – kontradiktornost postopka – izvedba predlaganih dokazov – selitev v tujino
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje moralo izpeljati kontradiktorni postopek že pred izdajo sklepa o začasni odredbi, utemeljene pa so v delu, da bi moralo sodišče prve stopnje v postopku odločanja o utemeljenosti ugovora, ki je bil vložen zoper sklep o izdaji začasne odredbe, izvesti kontradiktorni postopek.
OZ člen 149, 153, 153/2. ZVZelP člen 95, 95-1, 95-7.
povrnitev škode – smrt oškodovanca – nevarna dejavnost – železniški promet – nevarna stvar – vlak – nahajanje oškodovanca ob tirih – skrbnost ravnanja strojevodja – ravnanje oškodovanca – oprostitev odgovornosti
Ni dvoma, da železniški promet predstavlja nevarno dejavnost (149. člen OZ) in je zaradi tega značilnost železniškega prometa (zlasti vožnje po tirih in velike mase železniške kompozicije, zaradi česar tudi ni primerljiva s cestnim prometom) podvržena merilu skrajne skrbnosti. To pa ne pomeni, da je v vseh situacijah, ko je sestavni del življenjskega dogodka vlak, nujna (avtomatična) posledica objektivna odgovornost železnice.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – odpadkarska mafija – zdravo življenjsko okolje – svoboda govora
Okoliščine primera, zlasti dejstvo, da je toženec okoljski aktivist, tožnica pa gospodarska družba, da so bile žaljive oznake izrečene v borbi za zdravo okolje (konkretno proti selitvi predelovalnega obrata v urbano okolje), da toženec ni imel namena tožnice žaliti, pač pa opozoriti na morebitne nepravilnosti, in to zlasti v smislu kritike delovanja državnih organov, ne opravičujejo denarne odškodnine.