Kako konkretne morajo biti navedbe tožene stranke, je najprej odvisno od navedb v tožbi. Tožeča stranka je namreč v tožbi zgolj zatrdila, da je šlo za fiktivne račune, ne da bi podala kakršnokoli navedbo o okoliščinah, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na fiktivnost in na podlagi katerih bi se sodišču sploh lahko zbudil dvom v dejanski obstoj zaračunanih storitev. Na pavšalnost trditev je tožena stranka ves čas postopka opozarjala. V taki situaciji od tožene stranke ni mogoče zahtevati bolj konkretnih trditev od teh, da računi temeljijo na opravljenih administrativnih, poslovnih in marketinških storitvah in da je zvezi z njimi plačala DDV.
Drži, da negativnih dejstev ni mogoče dokazovati (in da je zato dokazno breme na nasprotni stranki, da dokaže, da je dejstvo obstajalo), vendar to ne pomeni, da stranki, ki neko dejstvo zanika, ni potrebno navesti ničesar. Navesti mora okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da to dejstvo ni obstajalo. Šele takrat lahko govorimo, da mora nasprotna stranka dokazati, da je to dejstvo obstajalo.
Res je sicer, da je mogoče tudi določena strokovna vprašanja utemeljevati z drugimi dokazi, kakor so izpovedbe prič v konkretni kazenski zadevi, pa vendarle izpovedbi prič nista take teže, da bi lahko v izvedensko mnenje izvedenca vlili tolikšen dvom, da bi bilo potrebno temu izvedencu ne verjeti oz. imenovati drugega izvedenca psihiatrične stroke.
spor majhne vrednosti – vročanje pravni osebi – vročilnica kot javna listina – verodostojnost podpisa
Pravilnost izpolnjene vročilnice bi pritožnik lahko v konkretnem primeru najustrezneje dokazoval s predlogom za zaslišanjem vročevalca. Pritožbeno sodišče ne razpolaga s specialnim strokovnim znanjem za primerjavo in presojo identitete podpisov, vendar že laična primerjava podpisa vročevalca in podpisa prejemnika na sporni vročilnici s podpisi na vročilnicah na listovni št. 10 (vročitev sklepa o izvršbi tožencu dne 6. 12. 2013) ter na listovni številki 24 (vročitev sklepa z dne 13. 1. 2014 tožencu 16. 1. 2014) izhaja, da je šlo v vseh treh primerih za podpis istega vročevalca in za enak podpis priimka na vročilnicah (zapisan s pisano pisavo).
UZITUL člen 14, 18, 21. ZPIZVZ člen 2, 2/5, 6, 7, 8, 8/1, 28. ZPIZ-1 člen 250, 250/1.
starostna pokojnina - odmera - vojaški zavarovanec
V 6. členu ZPIZVZ je določeno, da se upravičencem iz 1. alineje 2. člena tega zakona ter upravičencem iz 4. alineje 2. člena tega zakona, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine, do odpravnine in oskrbnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. Tožnik je pridobil pravico do starostne pokojnine pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije po splošnih predpisih (od 2. 8. 2011 dalje) in ne z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih. To pomeni, da tožniku septembra 1991 še ni mogla biti priznana pravica, niti izplačana pokojnina. Zato za odmero pokojnine ni mogoče uporabiti določbe 6. člena ZPIZVZ, ampak določbo 7. člena ZPIZVZ, v kateri je določen način odmere pokojnine za upravičence iz 2. člena tega zakona, ki jim nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni odmeril vojaške pokojnine po vojaških predpisih. Ker sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in za priznanje starostne pokojnine v višjem znesku ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0015087
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 168, 168/2, 179, 179/1, 179/2, 288.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - višina odškodnine - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - vrstni red vračunavanja - tuja pomoč
Uporaba 288. člena OZ, ki določa pravilo o vrstnem redu vračunavanja, ni dopustna pri (neposlovnih) odškodninskih obveznostih. Obseg škode oz. višina denarne odškodnine se določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. Tudi časovna točka zapadlosti se pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. Zaradi posebnih lastnosti odškodninskih terjatev pravilo iz 288. člena OZ pri (neposlovnih) odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev.
V konkretnem primeru gre za katastrofalno škodo glede na posledice, ki jih je tožnik utrpel., in sicer gre za izjemno hud primer, ki spada v VI. skupino Fischerjevega sistema razvrstitve poškodb, to je za paraplegijo, nezmožnost zadrževanja oziroma odvajanja blata in vode ter ostale posledice, ki utemeljujejo tako razvrstitev škodnega primera. Vendar pa to ne pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ker je odškodnino za negmotno škodo določilo glede na posamezne oblike nepremoženjske škode. Sodišče prve stopnje je lahko odločilo tako, da ni odmerilo enotne odškodnine. Ta pride v poštev takrat, ko teh negmotnih škod ni mogoče ločiti zaradi prepletenosti posameznih oblik nepremoženjske škode in njihove izjemne teže. V konkretnem primeru pa je bilo to mogoče. Sodišče prve stopnje je pravilno ločeno ugotovilo posamezne oblike negmotnih škod in odškodnino priznalo kot vsoto teh postavk oziroma odškodnin.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014488
ZJU člen 147, 147/2, 149, 149/1, 149/1-3.
premestitev - javni uslužbenec - učinkovitejše delo organa - smotrnost premestitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - navidezen razlog za premestitev
V sporih v zvezi z zakonitostjo premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU (premestitev zaradi učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa) je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, glede na obstoječo sodno prakso pa ne more ocenjevati, kako je oziroma bo konkretna premestitev vplivala na učinkovitost organa.
Ker se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem smotrnosti premestitve, kar ni predmet postopka zakonitosti sklepa o premestitvi javnega uslužbenca, je zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ostalo dejansko stanje glede trditev o navideznosti razloga za premestitev nepopolno ugotovljeno. Poleg tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedi priče, ki naj bi sprejela odločitev o premestitvi tožnika zaradi subjektivnih razlogov. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do izdaje pravnomočne sodbe
Predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do izdaje pravnomočne sodbe, je bil pravilno zavrnjen, ker tožnik pri toženi stranki ni zahteval zadržanja učinkovanja odpovedi, čeprav je sindikat podal negativno mnenje k podani odpovedi in istočasno zahteval tudi zadržanje njenega učinkovanja. Tožnik je predlog za izdajo začasne odredbe po 113. členu ZDR-1 in 272. členu ZIZ na sodišče vložil skupaj s tožbo dne 4. 8. 2015, kar je po prenehanju delovnega razmerja, ki mu je po njegovih navedbah prenehalo 23. 7. 2015. Ker pa se po 3. odstavku 113. člena ZDR-1 zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, če predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po določilih 113. člena ZDR - 1, kot ga uveljavlja tožnik, sploh ni mogoče.
ZIZ člen 34, 34/3, 83, 83/1, 83/2, 239, 265. ZPP člen 184.
predhodna odredba - rubež premičnin - jasnost izreka - poprava kraja rubeža v izreku - ugovor - sistem enotne pravnomočnosti - izvršljivost sodbe
Ker je, kljub napaki v navedbi hišne številke, iz vsebine sklepa v zvezi z dovoljenim rubežem premičnin nedvoumno, da se rubež izvede na naslovu dolžnika, predlagana poprava hišne številke tudi ne predstavlja predloga za spremembo predmeta zavarovanja, zato dolžniku ne gre pravica do ugovora, ki bi jo zoper spremembo imel na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ.
predčasna pokojnina - nova odmera pokojnine - zavrženje zahteve
Ponovna zahteva za novo odmero predčasne pokojnine v predsodnem upravnem postopku je bila glede na pred tem že pravnomočno ustavljeni postopek pravilno in zakonito zavržena. V konkretnem primeru je namreč podan dejanski stan iz 129. člena ZUP-a, po katerem je v predsodnem upravnem postopku med drugim potrebno zahtevo s sklepom zavreči, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali je bila izdana zavrnilna odločba, in se dejansko in pravno stanje, na katero se opira zahteva, ni spremenilo. Zato tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb toženca o zavrženju zahteve o novi odmeri predčasne pokojnine, ni utemeljen.
ZVEtL člen 16, 26, 26-4. ZZPP člen 80. ZFPPIPP člen 373, 380, 441, 442, 442/1, 442/1-1, 442/10, 443. ZPUOOD člen 18.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pridobitelj - udeleženec postopka - stečajni postopek nad pravno osebo - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - pravne posledice izbrisa iz sodnega registra - edina zemljiškoknjižna lastnica zemljišča - najdeno premoženje izbrisane pravne osebe
Ugotovitev o pripadajočem zemljišču in obveznosti, ki izhajajo iz obravnavanega sklepa, ni mogoče uveljaviti proti družbi B. B., d.o.o., ker ne obstaja več, četudi je edina zemljiškoknjižna lastnica parcel, ki so predmet tega postopka. Družbeniki brez likvidacije izbrisanih družb pa, kot je zgoraj pojasnjeno, niso njeni pravni nasledniki in premoženje na ta način izbrisane družbe ne pripada avtomatično njim. ZFPPIPP vsebuje posebne določbe, po katerih se nad pozneje najdenim premoženjem družbe, izbrisane brez likvidacije ali po končanem stečajnem postopku, opravi stečajni postopek za najdeno premoženje izbrisane pravne osebe. Le z izvedenim stečajnim postopkom nad najdenim premoženjem po teh pravilih lahko upniki in tudi družbeniki izbrisanega subjekta pridejo do premoženja izbrisane pravne osebe, pri tem družbeniki le pod pogojem, da bodo najprej iz njega poplačani morebitni upniki izbrisane družbe in bo preostanek premoženja lahko kot ostanek stečajne mase pripadel družbenikom.
sposobnost biti pravdna stranka – smrt stranke med postopkom – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodba glasi na umrlo osebo, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je za odpravo te pomanjkljivosti pristojno sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
Stranke zapuščinskega postopka so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Med te spadajo vse osebe, ki uveljavljajo pravice na zapuščini kot dediči ali volilojemniki, tudi če jim ta pravica ne pripada ali če je sporno ali jim ta pravica pripada.
ZPP člen 24, 25, 30, 30/1, 32, 32/2, 47, 63. ZFPPIPP člen 252.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spori, nastali med stečajnim postopkom – atrakcija pristojnosti
Določilo 63. člena ZPP predpisuje za spore, ki so nastali med stečajnim postopkom, zgolj atrakcijo krajevne ne pa tudi stvarne pristojnosti, kar pomeni, da navedeno določilo v samo stvarno pristojnost sodišča za odločanje ne posega.
pripoznava dolga – ničnost izjave – kupoprodajna pogodba – bistvene sestavine pogodbe – najem poslovnega prostora – pravice in obveznosti iz najemnega razmerja
S podpisom izjave 1. 3. 2009 je toženec pripoznal dolg do tožnika v višini 16.000,00 EUR iz naslova odkupa tožnikove opreme in inventarja, ki je bil v najetem poslovnem lokalu.
Iz tožbi priloženih elektronskih sporočil izhaja le, da drugi toženec zanika navideznost spornih prodajnih pogodb oziroma obstoj kakršnih koli dogovorov in trdi, da je hiša njegova, kar ne predstavlja nasprotja v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena. Presoja tega pogoja ne sme pomeniti ugotavljanja, ali je tožnik z elektronskima sporočiloma dokazal obstoj dogovora o navideznosti prodajne pogodbe.
sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – motilno ravnanje – pravica do posesti
Za zahtevano sodno varstvo zadošča, da je toženka samovoljno spremenila dotedanji način izvrševanja posesti, zato ni bistveno, ali bi tožnica za dostop do svojih nepremičnin morebiti lahko uporabila drugo (novo) pot.
OZ člen 149, 153, 153/2. ZVZelP člen 95, 95-1, 95-7.
povrnitev škode – smrt oškodovanca – nevarna dejavnost – železniški promet – nevarna stvar – vlak – nahajanje oškodovanca ob tirih – skrbnost ravnanja strojevodja – ravnanje oškodovanca – oprostitev odgovornosti
Ni dvoma, da železniški promet predstavlja nevarno dejavnost (149. člen OZ) in je zaradi tega značilnost železniškega prometa (zlasti vožnje po tirih in velike mase železniške kompozicije, zaradi česar tudi ni primerljiva s cestnim prometom) podvržena merilu skrajne skrbnosti. To pa ne pomeni, da je v vseh situacijah, ko je sestavni del življenjskega dogodka vlak, nujna (avtomatična) posledica objektivna odgovornost železnice.
USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI
VSL0082654
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 3, 4, 267, 267/2, 267/3, 288. URS člen 33, 67, 87, 147. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 80. ZDavP-2 člen 59, 59/4. OZ člen 197. ZDoh-1 člen 18, 20.
pogodba o dodelitvi subvencije za samozaposlitev - povračilni zahtevek - davčna obveznost - celost plačil upravičencem - uporaba prava EU - razlaga prava EU - predhodno vprašanje - SEU
Po ugotovitvi, da je tožnica poravnala davčno obveznost iz naslova dohodnine za dohodek iz dejavnosti, ki je po nacionalni zakonodaji (ZDoh-2 in ZDavP-2) bremenila toženko, je sodišče tožbenemu zahtevku za povračilo ugodilo na podlagi 4. odstavka 59. člena ZDavP-2 in 197. člena OZ.
Slovenija kot država članica EU je svoje davčne predpise harmonizirala z evropsko zakonodajo. Na podlagi 147. člena Ustave pa je v ZDoh-2, ki je v tej zadevi relevantno nacionalno materialno pravo, uredila in uvedla obveznost plačevanja dohodnine. Gre za davek od dohodkov fizičnih oseb. Z zakonom so določene karakteristike tega davka, zavezanci za njegovo plačilo in določene oprostitve. Subvencije, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz dejavnosti, niso oproščene plačila dohodnine.