Kadar je ločitvena pravica prerekana, ker je bila pridobljena z izpodbojnim dejanjem iz 271. člena ZFPPIPP, mora tisti, ki je ločitveno pravico prerekal, zahtevati, da se razveljavijo učinki izpodbojnega pravnega dejanja v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje (prvi odstavek 275. člena ZFPPIPP). Če je predmet izpodbojnega zahtevka pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, se izpodbojni zahtevek uveljavlja z izbrisno tožbo v skladu z drugim odstavkom 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
Zahtevek za izbris izpodbijanja vknjižbe se lahko uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo knjižena pridobitev pravice.
Že zaradi tega, ker je zahtevek (pravilno) vseboval tudi razveljavitev pogodb o zastavi nepremičnin, ki sta jih dne 27.5.2011 sklenili N. d.d. in M. d.o.o., bi morali na pasivni strani v tem postopku biti tudi obe navedeni pogodbenici. Ob uveljavljanju zahtevka na razveljavitev pogodbe sta stranki te pogodbe v takšnem medsebojnem razmerju, da se lahko tožbeni zahtevek razteza le na oba pogodbenika, kar pomeni, da sta kot udeleženca istega materialnopravnega razmerja nujna sospornika v smislu 196. člena ZPP.
Za rešitev v konkretnem sporu je odločilno, da je znesek otroškega dodatka, kakršen je bil tožniku priznan s pravnomočno odločbo z dne 4. 5. 2011, enak znesku, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v tem sporu. Ker glede višine otroškega dodatka ni prišlo do spremembe, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi razveljavilo pravnomočno odločbo z dne 4. 5. 2011. Skladno s petim odstavkom 56. člena ZUPJS mora organ (enako velja tudi za sodišče, ko presoja odločitev tožene stranke) ugotoviti, ali obstaja potreba po odpravi odločbe. V sporni zadevi take potrebe ni bilo, zato je sodišče prve stopnje brez pravne podlage razveljavilo pravnomočno odločbo z dne 4. 5. 2011 (točka II. izreka). Tožnik je bil upravičen do prejemanja otroškega dodatka v višini 324,05 EUR mesečno do izteka časa, določenega v pravnomočni odločbi. Enak znesek pa tožniku pripada skladno z odločitvijo sodišča prve stopnje vse do 31. 12. 2012.
Tožnik sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da se je spustilo v presojanje dokazov, kar je v nasprotju z inštitutom zamudne sodbe. Sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti dejanskih navedb. Zaključki, do katerih pride sodišče pri presoji pogojev po 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP, ne smejo biti dokazni, takšni, da bi se z njimi ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo. Sodišče v takem primeru ne izda zamudne sodbe, ampak opravi glavno obravnavo in na njej izvede predlagane dokaze. V obravnavani zadevi, ko je sodišče prve stopnje izvajalo dokazni postopek tudi z zaslišanjem prič, ki jih je predlagala tožena stranka v zvezi z dokazovanjem trditev iz nasprotne tožbe, ni razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz nasprotne tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da se je sodišče prve stopnje spustilo v obravnavanje zadeve po nasprotni tožbi in je ugotavljalo dejansko stanje. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo ter zamudno sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar
Pri tožniku je podana izguba vida na desnem očesu, na levem očesu pa je ostrina vida z minimalno korekcijo normalna (1,0), kar predstavlja 30 % telesno okvaro po veljavnem Samoupravnem seznamu telesnih okvar. Odstotek telesne okvare v tej višini, ki je posledica bolezni, pa ne zadostuje za priznanje pravice do invalidnine po 144. členu ZPIZ-1, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014368
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/2. ZVZD člen 8. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavca člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval na delu med razkladanjem tovora pri trgovskem centru. Delo, kot ga je opravljal tožnik, to je raztovarjanje in manipuliranje z ročnim paletnim vozičkom z bremenom več kot eno tono, še posebej ob upoštevanju dejstva, da tovorno vozilo ne predstavlja trdne in stabilne podlage, predstavlja nevarno delo oziroma nevarno dejavnost. Glede na to, da je s takšnim vozičkom mogoče dvigniti do 2.200 kg tovora, da ob njegovi uporabi obstaja nevarnost padca, zdrsa in razsutja tovora s palete ter da lahko voziček delavca zaradi lastne vztrajnosti gibanja stisne s krmilno ročico ob steno ali ob drugo paleto, pa ročni paletni voziček predstavlja tudi nevarno stvar. Zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke (tožnikovega delodajalca). V konkretnem primeru je podana tudi krivdna odgovornost tožene stranke, saj ni imela ustrezno urejenega varstva pri delu v zvezi z delom, ki ga je opravljal tožnik. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni dokazala, da je tožnika usposobila za varno delo (kršitev 8. člena ZVZD) ter da mu je zagotovila predhodni preventivni zdravstveni pregled (5. člen Pravilnika). Ker tožena stranka v postopku ni predložila nobenih dokazov o tem, da je bil tožnik poučen o strokovnem in pravilnem upravljanju ročnega paletnega vozička, je vprašanje, ali je tožnik pravilen način dela sploh poznal, zato mu ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastali škodi.
predčasna pokojnina - nova odmera pokojnine - zavrženje zahteve
Ponovna zahteva za novo odmero predčasne pokojnine v predsodnem upravnem postopku je bila glede na pred tem že pravnomočno ustavljeni postopek pravilno in zakonito zavržena. V konkretnem primeru je namreč podan dejanski stan iz 129. člena ZUP-a, po katerem je v predsodnem upravnem postopku med drugim potrebno zahtevo s sklepom zavreči, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali je bila izdana zavrnilna odločba, in se dejansko in pravno stanje, na katero se opira zahteva, ni spremenilo. Zato tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb toženca o zavrženju zahteve o novi odmeri predčasne pokojnine, ni utemeljen.
Tožnik je s svojim ravnanjem, ko je naročil vsadni indukcijski plošči vredni nad 600,00 EUR, ne da bi pri tem ravnal v skladu s pravilnikom tožene stranke, za indukcijski plošči pa tudi ni pridobil ustrezne dokumentacije za iznos in o iznosu indukcijskih plošč ni obvestil odgovornih oseb, čeprav bi to, glede na interni pravilnik, moral, naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožnik je glede na delo, ki ga je opravljal (predsednik sindikata pri toženi stranki), s kršitvijo jasnih navodil tožene stranke, kako ravnati v primeru naročanja ocenjenih izdelkov oziroma ocenjenih vzorčnih izdelkov, izgubil zaupanje tožene stranke.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-2. KZ-1 člen 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik (policist) je spornega dne iz škatle - blagajne športnega društva odtujil 30,00 EUR. Tožnik je s tem naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Njegovo ravnanje pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 in 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob osnovnem pogoju za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (obstoj razloga, določenega z zakonom) je podan tudi nadaljnji pogoj, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Glede na ravnanje tožnika na delovnem mestu policista, katerega osnovna naloga je preprečevanje kaznivih dejanj, ni možno nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pri tem ni pomembno, da storjeno dejanje ni bilo v zvezi z njegovimi delovnimi obveznostmi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je pri tožnikovem otroku prišlo do spremembe vzgojno-izobraževalnega zavoda 31. 8. 2012. Tožnikov otrok je bil namreč 31. 8. 2012 še v vrtcu, šele naslednji dan 1. 9. 2012, ko je pričel obiskovati 1. razred osnovne šole, je zamenjal vrtec za šolo oziroma vzgojno-izobraževalni zavod. Ker je pri tožnikovemu otroku prišlo do spremembe vzgojno-izobraževalnega zavoda 1. 9. 2012 in je tožnik spremembo sporočil v roku, določenem v 42. členu ZUPJS, se skladno s 1. odstavkom 42.b člena odloči o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, to je 1. 10. 2012. To pomeni, da v konkretnem primeru tudi ni prišlo do neupravičeno prejetih javnih sredstev za mesec september 2012 v višini 91,37 EUR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je tožnici utemeljeno izdala pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker spornega dne kljub prejetemu elektronskemu sporočilu in navodilu zakonite zastopnice tožene stranke ni pravočasno posredovala podatkov pristojni pravni osebi v zvezi s predvidenimi usposabljanji zaposlenih delavcev s področja varnosti in zdravja pri delu, zaradi česar je delavcem potekla veljavnost usposabljanja s tega področja. S tem je kršila svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, saj je bila odgovorna tudi za organizacijo izobraževanja iz področja varnosti in zdravja pri delu.
Tožnica je s svojim ravnanjem (ko se je določenega dne v pisarni tajništva in v pisarni zakonite zastopnice do zakonite zastopnice vedla neprimerno in nasilno; ko je v času opravljanja razgovora zakonite zastopnice tožene stranke s kandidatom za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ta razgovor motila s prevezovanjem nenujnega telefonskega klica na telefonski aparat zakonite zastopnice tožene stranke, kljub njenemu izrecnemu nasprotnemu navodilu; ko ni niti poskušala preprečiti stranki, da bi vstopila v pisarno zakonite zastopnice tožene stranke, kjer je ta opravljala razgovor z enim od kandidatov za prosto delovno mesto; ko določenega dne ni spoštovala izrecnega navodila zakonite zastopnice tožene stranke, ki se je nanašalo na vpis določenega dokumenta v delovodnik) kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanem izvedenskem mnenju pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem. Presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedensko delo, ne glede na to, ali je (bo) sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi sledilo ali ne, zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen.
prvi narok – prokurist – ara – denarna obveznost – denarna kazen
Aro lahko predstavlja le ob sklenitvi Predpogodbe dne 23.2.2009 plačan znesek v višini 8.750,00 EUR; kasneje (dne 20.3.2009), mimo določil Predpogodbe plačan znesek v isti višini, pa po naravi stvari ne more več pomeniti are, ampak lahko torej pomeni le predčasno delno izplačilo preostanka kupnine.
ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1. ZVZelP člen 5, 5/1, 5/1-8, 73, 73/3. Pravilnik o delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev člen 4.
stimulacija - plačilo razlike v stimulaciji - dejansko delo - dogovor - akt pogodbene narave
Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo, da je Dogovor (o izplačilu stimulacije) akt pogodbene narave, ki ga je tožena stranka sklenila s svojimi socialnimi partnerji, zato je bila vsebina Dogovora v skladu z načelom avtonomije volje pogodbenih strank prepuščena prostemu urejanju s strani njegovih podpisnikov. Za odločitev v zadevi ni pomembno, da je tožnik v vtoževanem obdobju pri toženi stranki opravljal dela, ki jih Pravilnik o delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev določa kot dela izvršilnih delavcev. Bistveno je, da Priloga 1 k Dogovoru taksativno določa delovna mesta, na katerih so delavci upravičeni do stimulacije v mesečni višini 120,00 EUR bruto. Ker je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katerega Dogovor določa stimulacijo v mesečnem znesku 60,00 EUR bruto, mu je tožena stranka v spornem obdobju pravilno obračunavala stimulacijo le v tem znesku. Zato tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v stimulaciji za sporno obdobje ni utemeljen.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-14. ZDSS-1 člen 14, 14/2, 24.
neizbira kandidata - plačilo odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb postopka - odločanje v senatu - zamudna sodba
Iz izreka sodbe izhaja, da je sodišče odločalo o tožbenem zahtevku za izplačilo odškodnine v vrednosti 41.000,00 EUR (I. točka izreka) ter o zahtevku za povrnitev stroškov v višini 41.000,00 EUR (4. odstavek II. točka izreka). Iz 3. točke obrazložitve sodbe pa izhaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo na 4. odstavek 318. člena ZPP, pri čemer je štelo, da je tožba nesklepčna. V kolikor je sodišče izdalo sodbo, bi to moralo storiti po opravljeni glavni obravnavi, brez glavne obravnave pa bi lahko na podlagi 24. člena ZDSS-1 odločalo le, če bi po prejemu odgovora na tožbo ali pripravljalnih vlog ugotovilo, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, stranki pa sta se glavni obravnavi odpovedali, pri čemer pa bi morala biti odpoved pisna. Prav tako je sodišče odločalo o tožbenem zahtevku v točki I in v točki II v vrednosti 41.000,00 EUR, kar pomeni, da bi moralo sodišče na podlagi določbe 14. člena ZDSS-1 odločati v senatu (sodišče navede predsednica senata). V kolikor pa je sodišče želelo izdati zamudno sodbo, na kar bi kazala uporaba določb 318. člena ZPP, ki ureja zamudno sodbo, bi moralo postopati po teh določbah v celoti. Pritožbeno sodišče lahko presoja le sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje, pri čemer navedene sodbe ni mogoče preizkusiti, saj so pritožbeni razlogi v postopku pritožbe zoper sodbo kot zoper zamudno sodbo drugačni. Ker ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je storilo tudi absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo sodišče nepravilno sestavljeno.
ZPP člen 145, 394, 394/1, 394/1-1, 396, 396-2. ZIZ člen 42, 42/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obnova postopka - razlog za obnovo - rok za obnovo - zamuda roka
Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka po 2. točki 1. odstavka 394. člena ZPP, po kateri se postopek lahko obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ZPP v 2. točki 396. člena ZPP določa, da se v primeru iz 2. (in 3.) točke 394. člena ZPP predlog za obnovo postopka vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. Rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči od dneva, ko se šteje, da je bila odločba, ki je postala pravnomočna, stranki vročena in to tudi v primeru, če stranka trdi, da je bila vročitev opravljena nepravilno oziroma da ji odločba sploh ni bila vročena. Sklep o ustavitvi postopka, s katerim je bilo odločeno, da se šteje, da je tožba umaknjena in se postopek ustavi, je postal pravnomočen 4. 5. 2011 (upoštevajoč vročitev, opravljeno z nabitjem na sodno desko). Ker je bil predlog za obnovo postopka vložen šele 8. 5. 2014, je bil vložen po izteku prekluzivnega roka iz 2. točke 396. člena ZPP, zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (1. odstavek 398. člena ZPP ).
Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP je podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje sodne odločbe, ne pa tudi v primeru, če sodišče stranki odločbe ni vročilo pravilno. Vročitev odločbe je pogoj za njeno pravnomočnost in s tem za obnovo postopka, saj je obnova postopka mogoča le, če je postopek že pravnomočno končan.
Nepravilno in nezakonito vročitev sklepa, s katerim je bil postopek (pravnomočno) končan, je mogoče uveljavljati le s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa ob smiselni uporabi 4. odstavka 42. člena ZIZ, ne pa s predlogom za obnovo postopka. V primeru, da se v tem postopku ugotovi, da zaradi nepravilne vročitve sklep o ustavitvi postopka sploh ni postal pravnomočen, sodišče takšno potrdilo o pravnomočnosti razveljavi in sporno odločbo ponovno vroči stranki v skladu z določbami ZPP, zoper tako vročeno odločbo pa lahko stranka v okviru zakonsko določenega roka vloži pritožbo iz razlogov po 338. členu ZPP.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0015441
ZDSS-1 člen 20, 39, 39/4, 43, 53. ZIZ člen 272, 273. ZDR-1 člen 20. ZSDU člen 81.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - razrešitev - odpoklic - delavski direktor
Postopek razrešitve ali odpoklica je drugačen od postopka redne odpovedi iz krivdnega razloga in z redno odpovedjo delodajalec ne more z enim aktom odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavskemu direktorju in pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, iz katere pravice in obveznosti mirujejo. Istočasno ne moreta biti v veljavi dve pogodbi o zaposlitvi naenkrat.
ZPP člen 277, 278, 318, 339, 339/2, 339/2-7, 453a, 453a/2.
spor majhne vrednosti – neobrazložen odgovor na tožbo – posledice opustitve vložitve ugovora – opustitev opozorila na posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba – sodba na podlagi pripoznave
Sankcije zaradi neaktivnosti stranke, ki so predvidene v postopkih v sporih majhne vrednosti, so dopustne pod pogojem, da imajo legitimen namen – učinkovito sodno varstvo v razumnem roku. Takšne omejitve morajo biti jasne in nedvoumne, pravdne stranke pa morajo biti z njimi pravočasno seznanjene. ZPP zato izrecno določa, da mora biti tudi opozorilo stranki, da bo v primeru, da na tožbo ne bo odgovorila, izdana sodba na podlagi pripoznave, toženi stranki poslano že ob vročitvi tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083245
ZOR člen 200, 200/2, 324. OZ člen 299. ZPP člen 2, 7, 8, 180, 212, 286, 324, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
nepremoženjska škoda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – premoženjska škoda – pavšalne navedbe – zamuda – zamudne obresti – razpravno načelo – izvedensko mnenje
O odgovornosti tožene stranke po pravnomočni vmesni sodbi ni mogoče več razpravljati.
Pritožbeno sodišče je pri vseh tožnicah opravilo primerjavo v celoti priznane odškodnine iz naslova nepremoženjske škode. Ne gre za bistveno odstopanje, saj so priznane odškodnine znotraj ocene, ki jo naredi sodišče ob primerjavi števila neto plač v času sojenja na prvi stopnji podobne.
Ker je v OZ-u oziroma prej ZOR-u priznan pravni naslov iz naslova strahu, pritožba nima prav, ko meni, da bi sodišče moralo ugotoviti primarni in nato sekundarni strah. Res sodna praksa ta pravni naslov pogosto obrazlaga na ta način. Vendar je dovolj, da je sodišče ugotovilo tožničino škodo takrat, ko se je znašla v bolnici in nato priznalo tudi „skrbi za zdravje“, kar se pravno opredeli kot sekundarni strah.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0015087
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 168, 168/2, 179, 179/1, 179/2, 288.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - višina odškodnine - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - vrstni red vračunavanja - tuja pomoč
Uporaba 288. člena OZ, ki določa pravilo o vrstnem redu vračunavanja, ni dopustna pri (neposlovnih) odškodninskih obveznostih. Obseg škode oz. višina denarne odškodnine se določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. Tudi časovna točka zapadlosti se pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. Zaradi posebnih lastnosti odškodninskih terjatev pravilo iz 288. člena OZ pri (neposlovnih) odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev.
V konkretnem primeru gre za katastrofalno škodo glede na posledice, ki jih je tožnik utrpel., in sicer gre za izjemno hud primer, ki spada v VI. skupino Fischerjevega sistema razvrstitve poškodb, to je za paraplegijo, nezmožnost zadrževanja oziroma odvajanja blata in vode ter ostale posledice, ki utemeljujejo tako razvrstitev škodnega primera. Vendar pa to ne pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ker je odškodnino za negmotno škodo določilo glede na posamezne oblike nepremoženjske škode. Sodišče prve stopnje je lahko odločilo tako, da ni odmerilo enotne odškodnine. Ta pride v poštev takrat, ko teh negmotnih škod ni mogoče ločiti zaradi prepletenosti posameznih oblik nepremoženjske škode in njihove izjemne teže. V konkretnem primeru pa je bilo to mogoče. Sodišče prve stopnje je pravilno ločeno ugotovilo posamezne oblike negmotnih škod in odškodnino priznalo kot vsoto teh postavk oziroma odškodnin.
odškodninska odgovornost delodajalca – zastrupitev z diklormetanom – pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – izvedenec – dokazovanje – zamuda –zakonske zamudne obresti – tek zamudnih obresti – načelno pravno mnenje
Ko oškodovanec postavi denarni zahtevek za negmotno škodo, postane to denarni zahtevek. Ker gre za pravno vprašanje in ker je pritožbeno sodišče na glavni obravnavi ugotovilo, da med pravdnima strankama ni sporen datum prejema odškodninskega zahtevka, tožeča stranka pa zahteva zakonite zamudne obresti po tem datumu oziroma od 20. 11. 2003 dalje, je odločitev sodišča prve stopnje glede teka zakonskih zamudnih obresti pravilna.