predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodnih taks - odločba Ustavnega sodišča - odprava neskladnosti - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP - popolna taksna oprostitev - stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - višina minimalnega dohodka - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks
Prvi odstavek 11. člena ZST-1, ki predvideva popolno oprostitev plačila sodne takse le v primeru, če je taksni zavezanec upravičen do socialne pomoči, je bil zaradi neskladnosti z Ustavo spremenjen z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015. Do odprave neskladnosti je na osnovi navedene ustavne odločbe mogoče taksnega zavezanca – v primeru, ko je plačilo takse procesna predpostavka za postopek ali procesno dejanje - tudi v celoti oprostiti plačila sodne takse. Oprostitev je možna, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja taksni zavezanec ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžan preživljati.
ZPP člen 108, 108/1, 112, 112/1, 142, 142/4. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3.
vloga – dopolnitev vloge – pisna izjava o premoženjskem stanju – vloga vezana na rok – pravočasnost vloge, vezane na rok – vloga oddana z navadno poštno pošiljko – vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve
Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (1. odstavek 112. člena ZPP), pritožbi priloženi dokumenti pa dejstva prejema zahtevane izjave s strani prvostopenjskega sodišča ne izkazujejo. Na izjavi je namreč zgolj podatek, kdaj je (domnevno) tožeča stranka izpolnila obrazec (tj. 9. 7. 2015), za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala po pošti nepriporočeno, pa je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče (in ne kdaj je bila oddana).
ločitev zapuščine od premoženja dedičev - odpoved neuvedenemu dedovanju
Sodišče prve stopnje je res navedlo, da se zapustničino premoženje loči od premoženja dediča CC, pri čemer ugotavlja, da gre za edinega dediča, a je pritožbena graja navedenega (četudi nebistvena) neutemeljena, kajti navedena ugotovitev temelji na odpovedi neuvedenemu dedovanju AA po smrti zapustnice v skladu s 137. členom ZD v notarskem zapisu pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za taksno oprostitev pravne osebe – trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev
Razlog, ki ga navaja sodišče, da tožnica niti navedla ni, da takse ne zmore plačati, je samo ex abundante cautela, za povrh. Bistveno je, kot to tudi pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da tožnica ni izkazala, da izpolnjuje pogoje za (delno) oprostitev ali odlog plačila sodnih taks.
spor majhne vrednosti - prekluzije - nedopusten pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Navedbe, podane v vlogah, v sporu majhne vrednosti niso omejene le po številu, pač pa tudi po vsebini.
Toženčevih odgovorov iz njegove zadnje (druge) vloge sodišče ni upoštevalo, ker se vprašanja niso pojavila čisto na novo šele v tožničini zadnji (drugi) vlogi.
pisna oporoka pred pričami - pogoji za veljavnost pisne oporoke pred pričami - akt nunkupacije - unitas actus
Na prvi stopnji je bilo dovolj zanesljivo ugotovljeno, da je zapustnica tudi izjavila, da želi stanovanje prepustiti svojemu vnuku, kar je bilo identično vsebini same oporoke, katere edini predmet razpolaganja je bilo prav sporno stanovanje (ter vse pohištvo v njem). Po presoji sodišča druge stopnje ni nujno potrebno, da bi bila taka izjava podana prav v trenutku zapustničinega podpisa oporoke in ne morda že nekaj trenutkov prej, vendar še vedno v sklopu enotnega pravnega dejanja (unitas actus). To enotno pravno dejanje so (upoštevaje na prvi stopnji pravilno ugotovljene okoliščine nastanka oporoke iz leta 2002) sestavljali branje vnaprej pripravljene listine (oporoke), izjava oporočiteljice, njen podpis in končno podpisa oporočnih prič.
relativna narava obligacijskih razmerij – pogodbene stranke – pogodba v korist tretjega – izjava volje – obveznost za tretjo osebo – zakon
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbene stranke. Samo upnik je upravičen od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje in samo dolžnik je takšno dejanje zavezan opraviti. Na tretjo osebo (tj. toženo stranko), ki ni pogodbena stranka, lahko pogodba vpliva le na način, da se njej v korist ustanovi kakšna pravica. Obveznosti za tretje osebe pogodba sama po sebi ne more ustvariti. Nanje lahko ta preide zgolj v primeru, da je izjavljena ustrezna volja (npr. s prevzemom dolga, prevzemom izpolnitve, odstopom terjatve) ali če to zakon izrecno določa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - blokada transakcijskega računa
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga v izpodbijani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zmotno uporabilo materialno pravo. Iz izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je zaradi spremembe pri upravljanju športnih objektov v letu 2012 prišlo do spremembe v financiranju tožene stranke, da se je financiranje tožene stranke kasneje še zaostrilo in je to rezultiralo v blokadi njenega transakcijskega računa. Vendar pa je tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi izrecno navedla, da je njen zakoniti zastopnik zaradi daljše blokade transakcijskega računa sprejel odločitev, da s 1. 7. 2014 tožniku odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas iz poslovnih razlogov. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa ne izhaja, da bi prenehala potreba po opravljanju določenega dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani tožene stranke. Blokada transakcijskih računov tožene stranke sama po sebi še ne izkazuje poslovnega razloga. Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da blokada transakcijskega računa tožene stranke predstavlja utemeljen poslovni razlog, je zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnik vtoževal nezakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo in reparacijo, v celoti ugodilo.
Neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi kot eden izmed pogojev za določanje sorazmernosti pripora po zgornjem ustavnem določilu (prvi odstavek 20. člena Ustave) ne pomeni (ne)varnosti za večje število ljudi, ampak zadostuje varnost enega človeka, ki je do te iste varnosti po prvem odstavku 34. člena Ustave upravičen enako kot če bi se nahajal v skupini večih ljudi.
voznik začetnik - veljavno vozniško dovoljenje - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - odložni pogoj
Obdolženec 22. 6. 2014 namreč zaradi poteka veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja ni izpolnjeval pogojev za vožnjo v cestnem prometu, kot je povsem pravilno zaključilo prvostopno sodišče, četudi je program opravil, o čemer pa vsekakor ni seznanil upravni organ. Do drugačnega zaključka ne more pripeljati naknadna sanacija in izpolnitev odložnega pogoja s predložitvijo dokazila o izpolnitvi le-tega upravnemu organu, ki je obdolženčevo vozniško dovoljenje podaljšal 1. 9. 2014, ko je obdolženec izpolnil ta pogoj. Pri tem pa sočasni potek postopka odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more biti odločujočega pomena za to prekrškovno zadevo. Postopek odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je namreč sodni postopek, kjer sodišče odloča o storilčevem nadaljnjem upravičenju, da sploh še lahko (ob določenih pogojih) ostane aktivni voznik v cestnem prometu, medtem ko je postopek podaljšanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot listine izključno upravna zadeva, v kateri mora voznik v primeru, če mu je izdano vozniško dovoljenje z omejitvijo, v predpisanem roku izpolniti vse naložene pogoje in o tem obvestiti (priložiti dokazilo) upravnemu organu.
Uredba Bruselj I - potrdilo iz priloge V. Uredbe Bruselj I
S tem potrdilom iz priloge V k Uredbi Bruselj I se ne potrjuje nič drugega, kot nastop izvršljivosti po domačih pravilih in ta je podlaga za pridobitev eksekvature. Potrdilo iz priloge V Uredbe Bruselj I je po “pravni moči” enako potrdilu o izvršljivosti, ki ga izda stranki (upniku) sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji v skladu s prvim odstavkom 42. člena ZIZ, za uporabo v Sloveniji. Če je slovenska sodna odločba pravnomočna in izvršljiva, mora slovensko sodišče, kot to utemeljeno navaja tožeča stranka v pritožbi, na zahtevo stranke izdati potrdilo o izvršljivosti bodisi za njeno za uporabo (izvršbo) v Sloveniji po 42. členu ZIZ bodisi za uporabo v mednarodnem prometu (priznanje in izvršitev) po Uredbi Bruselj I in 42.a členu ZIZ, če gre za Evropsko unijo.
ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - pritožbene novote - dejstvo, ki je nastopilo v času po izdaji izvršilnega naslova
Trditev o plačilu 100,00 EUR dne 8. 4. 2015 in plačilu 50,00 EUR dne 5. 5. 2015, ni več mogoče uveljavljati v pritožbi. Bo pa lahko toženka, v primeru, da tožnica na podlagi navedene sodbe začne postopek izvršbe celotne terjatve, v izvršilnem postopku ugovarjala, da je terjatev delno prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko ga ni mogla več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (sodba).
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v program
Ker iz uradnega zaznamka vpisničarke izhaja, da je po preverjanju na strežniku za evidentiranje prejete pošte z dne 4. 5. 2015 bilo ugotovljeno, da je storilec dne 4. 5. 2015 v obravnavani zadevi neposredno oddal vlogo v enem izvodu, katere vsebina pa v strežniku ni bila označena, ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da storilec svoje obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program ni pravočasno izpolnil. Dejstvo, da se potrdilo o vključitvi v program ne nahaja v spisu, je očitno posledica napake sodišča pri poslovanju z vlogami, ki pa storilcu ne more biti v škodo.
stroški izobraževanja - krajevna pristojnost - sklep o nepristojnosti
Krajevna pristojnost v individualnih delovnih sporih je določena v 8. členu ZDSS-1. Po tej določbi je za odločanje v individualnih delovnih sporih, če je tožeča stranka delavec, poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, pristojno tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje. V obravnavani zadevi je tožeča stranka delodajalec, tožena stranka pa delavec, zato je potrebno glede krajevne pristojnosti upoštevati določbe 47. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi določb 19. člena ZDSS-1. Ta določa, da je za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Ker ima tožena stranka stalno prebivališče v Ljubljani, Delovno sodišče v Mariboru ni krajevno pristojno za odločanje v obravnavanem individualnem delovnem sporu. Ugovor tožene stranke glede krajevne pristojnosti je zato utemeljen in mu je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo.
Sodišče lahko le izjemoma prizna izvedencu potne stroške v višini kilometrine, če so izkazane predpostavke iz 4. odstavka 41. člena Pravilnika. Izvedenec navedenih predpostavk v zahtevku za odmero in plačilo izvedenine ni navajal, zato je sodišče prve stopnje izvedencu pravilno priznalo potne stroške, kot jih določa 1. odstavek 41. člena Pravilnika.
Kadar je ločitvena pravica prerekana, ker je bila pridobljena z izpodbojnim dejanjem iz 271. člena ZFPPIPP, mora tisti, ki je ločitveno pravico prerekal, zahtevati, da se razveljavijo učinki izpodbojnega pravnega dejanja v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje (prvi odstavek 275. člena ZFPPIPP). Če je predmet izpodbojnega zahtevka pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, se izpodbojni zahtevek uveljavlja z izbrisno tožbo v skladu z drugim odstavkom 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
Zahtevek za izbris izpodbijanja vknjižbe se lahko uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo knjižena pridobitev pravice.
Že zaradi tega, ker je zahtevek (pravilno) vseboval tudi razveljavitev pogodb o zastavi nepremičnin, ki sta jih dne 27.5.2011 sklenili N. d.d. in M. d.o.o., bi morali na pasivni strani v tem postopku biti tudi obe navedeni pogodbenici. Ob uveljavljanju zahtevka na razveljavitev pogodbe sta stranki te pogodbe v takšnem medsebojnem razmerju, da se lahko tožbeni zahtevek razteza le na oba pogodbenika, kar pomeni, da sta kot udeleženca istega materialnopravnega razmerja nujna sospornika v smislu 196. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0015441
ZDSS-1 člen 20, 39, 39/4, 43, 53. ZIZ člen 272, 273. ZDR-1 člen 20. ZSDU člen 81.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - razrešitev - odpoklic - delavski direktor
Postopek razrešitve ali odpoklica je drugačen od postopka redne odpovedi iz krivdnega razloga in z redno odpovedjo delodajalec ne more z enim aktom odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavskemu direktorju in pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, iz katere pravice in obveznosti mirujejo. Istočasno ne moreta biti v veljavi dve pogodbi o zaposlitvi naenkrat.
ZPP člen 145, 394, 394/1, 394/1-1, 396, 396-2. ZIZ člen 42, 42/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obnova postopka - razlog za obnovo - rok za obnovo - zamuda roka
Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka po 2. točki 1. odstavka 394. člena ZPP, po kateri se postopek lahko obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ZPP v 2. točki 396. člena ZPP določa, da se v primeru iz 2. (in 3.) točke 394. člena ZPP predlog za obnovo postopka vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. Rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči od dneva, ko se šteje, da je bila odločba, ki je postala pravnomočna, stranki vročena in to tudi v primeru, če stranka trdi, da je bila vročitev opravljena nepravilno oziroma da ji odločba sploh ni bila vročena. Sklep o ustavitvi postopka, s katerim je bilo odločeno, da se šteje, da je tožba umaknjena in se postopek ustavi, je postal pravnomočen 4. 5. 2011 (upoštevajoč vročitev, opravljeno z nabitjem na sodno desko). Ker je bil predlog za obnovo postopka vložen šele 8. 5. 2014, je bil vložen po izteku prekluzivnega roka iz 2. točke 396. člena ZPP, zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (1. odstavek 398. člena ZPP ).
Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP je podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje sodne odločbe, ne pa tudi v primeru, če sodišče stranki odločbe ni vročilo pravilno. Vročitev odločbe je pogoj za njeno pravnomočnost in s tem za obnovo postopka, saj je obnova postopka mogoča le, če je postopek že pravnomočno končan.
Nepravilno in nezakonito vročitev sklepa, s katerim je bil postopek (pravnomočno) končan, je mogoče uveljavljati le s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa ob smiselni uporabi 4. odstavka 42. člena ZIZ, ne pa s predlogom za obnovo postopka. V primeru, da se v tem postopku ugotovi, da zaradi nepravilne vročitve sklep o ustavitvi postopka sploh ni postal pravnomočen, sodišče takšno potrdilo o pravnomočnosti razveljavi in sporno odločbo ponovno vroči stranki v skladu z določbami ZPP, zoper tako vročeno odločbo pa lahko stranka v okviru zakonsko določenega roka vloži pritožbo iz razlogov po 338. členu ZPP.
odškodninska odgovornost delodajalca – zastrupitev z diklormetanom – pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – izvedenec – dokazovanje – zamuda –zakonske zamudne obresti – tek zamudnih obresti – načelno pravno mnenje
Ko oškodovanec postavi denarni zahtevek za negmotno škodo, postane to denarni zahtevek. Ker gre za pravno vprašanje in ker je pritožbeno sodišče na glavni obravnavi ugotovilo, da med pravdnima strankama ni sporen datum prejema odškodninskega zahtevka, tožeča stranka pa zahteva zakonite zamudne obresti po tem datumu oziroma od 20. 11. 2003 dalje, je odločitev sodišča prve stopnje glede teka zakonskih zamudnih obresti pravilna.