CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073628
ZPP člen 2, 2/1, 285, 319, 319/3. OZ člen 116, 190, 190/3.
nemožnost izpolnitve – razveza pogodbe – vračanje neupravičeno pridobljenega – obogatitveni zahtevek – neizkazana višina tožbenega zahtevka – pobotni ugovor – zmotna opredelitev trditev kot pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo – odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti pobotnega ugovora – kršitev načela dispozitivnosti
Čim je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, je odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti toženčevega pobotnega ugovora, tudi če bi bil ta postavljen, saj toženčeve morebitno utemeljene terjatve ni s čim pobotati. Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba, ne nasprotna tožba ali vmesna ugotovitvena tožba, ampak je svojevrstno uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0063211
OZ člen 101.
obveznosti pogodbenih strank - izpolnitev obveznosti - predmet izpolnitve - pravilo sočasne izpolnitve - zapadlost obveznosti - sprejetje predloga sprememb in dopolnitev PUP - pogodbena cena
Ugotovitvi izpodbijane sodbe, da je tožnik v predvidenih rokih oziroma pravočasno pripravil vse listine, na podlagi katerih je nato Mestni svet občine X sprejel spremembe PUP-a, pritožba obrazloženo ne oporeka. Toženec se je s pogodbo zavezal, da bo drugi, sedaj sporni obrok pogodbene cene plačal v petnajstih dneh po sprejetju predloga sprememb in dopolnitev PUP in ne šele potem, ko mu bo uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je toženčeva pogodbena obveznost zapadla in jo mora izpolniti. Po navedenem ni pomembno, da so spremembe PUP veljale le do 24. 10. 2010, ko jih je razveljavil nov občinski prostorski načrt.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0014925
ZDR člen 143, 84, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/1, 153/3. ZVZD člen 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - nezgoda pri delu - delo na višini - zmotna uporaba materialnega prava - nepričakovanost dejanja - izključitev odgovornosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik se je poškodoval na delu na delovišču v Nemčiji, kjer je padel z višine približno 5,8 metra v globino s podesta, na katerem so bile postavljene rešetke in na katerem se je odvijala montaža. Delo na višini je delo s povečano nevarnostjo, zato je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da tožnik v trenutku, ko je padel s podesta, ni bil pripet z varnostnim pasom, pomeni okoliščino v skladu s 153. členom OZ, ki predstavlja razlog za oprostitev odgovornosti za škodo od nevarne dejavnosti. Navedeni člen določa, da je imetnik nevarne stvari prost odgovornosti, če dokaže, da škoda izvira iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka in ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali pa ga odvrniti. Za popolno izključitev odgovornosti se zahteva, da objektivno odgovorna oseba dokaže izključnost dejanja oškodovanca (ali tretjega), vendar tudi, da gre za dejanje, ki ga ni mogla pričakovati in (kumulativno) se posledicam takšnega dejanja ne izogniti ali jih odstraniti. Nepričakovanost dejanja oškodovanca, ki bi jo tožena stranka morala dokazati za popolno izključitev svoje objektivne odgovornosti, se presoja po najstrožjem merilu - merilu skrajne skrbnosti. Za odločitev v tej zadevi je torej bistveno, ali je bilo dejanje tožnika, ki se ni pripel z varnostnim pasom, pričakovano za posebej skrbnega imetnika oziroma tistega, ki se ukvarja s takšno nevarno dejavnostjo. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kako je prišlo do nesreče s padcem skozi odprtino v podestu. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je izključena odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi tega, ker tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom, ni ugotavljalo vseh ostalih pravno odločilnih dejstev, ki vplivajo na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zato dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pristop k napolnjevanju vsebine standarda „sorazmernosti med prevzetimi obveznostmi in lastnim premoženjskim položajem“ terja pravo mero, saj bi v nasprotnem izničili institut odpusta obveznosti. Njegov namen je predvsem zaščititi upnike, ki so bile žrtve dolžnikovega lahkomiselnega, špekulativnega ali neodgovornega ravnanja, ne pa preprečiti dolžniku vsakršnega prevzemanja obveznosti.
Pri ugovornem razlogu „da bi dolžnik glede na premoženjski položaj lahko v celoti izpolnil svoje obveznosti“ ni mogoče pričakovati, da bo dolžnik svoje obveznosti servisiral iz dohodkov od nezakonitih dejavnosti oziroma dejavnosti, ki jo opravlja na črno.
Načelo uspeha (154. člen ZPP) pri odločanju o stroških ugovornega postopka zoper odpust obveznosti ni smiselno uporabljivo in tudi ne primerno. Takšna razlaga, po kateri so upniki v primeru neuspeha z ugovorom dolžni povrniti dolžniku stroške, svoje pa v primeru uspeha nosijo sami, pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom. Zakon (354. in 355. člen ZFPPIPP) določa, da stroški stečajnega dolžnika v postopkih zaradi insolventnosti bremenijo stečajno maso.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje
Obstoj tega elementa je sodišče prve stopnje utemeljevalo z domnevo iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Po tem določilu se domneva, da je subjektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, kar se je v konkretni zadevi dogodilo. Omenjeno domnevo je možno izpodbiti, vendar tožena stranka tega z zatrjevanjem, da ji je tožeča stranka ves čas obljubljala nove nadaljnje posle, da je imela ves čas svoj transakcijski račun odprt v tujini, kjer tožena stranka ni mogla preverjati njene morebitne obremenjenosti, da sta bila oblika in način izpolnitve njene terjatve s kompenzacijo povsem običajna v praksi, ki je obstajala med pravdnima strankama, tega ni storila.
Tožnica je kot pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa tožene stranke spremenila pravo (javno) listino „opis dejanskega stanja“, ki jo je sestavil in izdal kot pooblaščena uradna oseba občinski redar, z namenom, da bi se uporabila kot prava in sicer tako, da je spremenila vsebino izjave na listini, s tem da je predrugačila oziroma spremenila datum izdaje listine in na spremenjeni listini ponaredila podpis redarja ter listino uporabila kot pravo z namenom, da bi pretrgala relativno zastaranje pregona storilca, saj je postopek o prekršku glede na datum izdaje zastaral, zaradi česar bi morala tožnica postopek ustaviti, ne pa izdati meritorne odločbe. S tem je tožnica storila kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivo dejanje ponareditve in uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 2. odstavku 259. člena KZ-1. Zato ji je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo zaposlitvi po 1. alineji 111. člena ZDR, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnice pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (110. člen ZDR). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZJShemRS člen 3, 3/1, 7, 7/1, 7/1-1. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije člen 2, 4, 4/3, 8, 8/1, 8/1-11, 17, 17-13, 18.
kreditna pogodba - jamstvene sheme - pogodbena kazen - moratorij - državna pomoč - poroštvo
Pritožnica meni, da je potrebno začetek teka moratorija vezati na črpanje kredita, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Dokler posojilodajalec ne izpolni svoje pogodbene obveznosti, torej ne posodi določene količine denarja, ne more nastati obveznost posojilojemalca, da ta znesek vrne. Osemnajstmesečno obdobje torej lahko začne teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.
Priznanih dejstev tožeča stranka ni bila dolžna dokazovati, zato je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega pravnega izhodišča, da ni mogoče ugotoviti, na kakšni podlagi tožeča stranka uveljavlja plačilo.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - dokazovanje višjega solastninskega deleža od vknjiženega
Glede na to, da je med udeležencema sporno, ali je obravnavana nepremičnina skupno ali posebno premoženje, je bila odločilna teža pravilno dana zemljiškoknjižnemu vpisu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0075212
OZ člen 41, 41/1, 87, 87/1, 417. ZZZDR člen 111, 213, 213/1, 213/4. ZFPPIPP člen 386.
poslovna sposobnost mladoletne osebe - pogodba poslovno nesposobne osebe - ničnost - privolitev centra za socialno delo - kolizijski skrbnik - poseben skrbnik - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - cesija - odstop terjatve s pogodbo - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
Izjava volje ni povzročila sklenitve pogodbe, saj jo je podala oseba, ki nima poslovne sposobnosti (prvi odstavek 41. člena OZ). V posledici ugotovljene ničnosti je sodišče prve stopnje pravilno naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki vrniti vse, kar je na podlagi take pogodbe prejela (prvi odstavek 87. člena OZ).
Poseben skrbnik se postavi tudi mladoletniku, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice, v primeru spora med njim in starši, za sklenitev posameznih opravil med njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju (prvi odstavek 213. člena ZZZDR). Vendar pa gre za takšno situacijo le takrat, ko gre za kolizijo interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070970
OZ člen 1019, 1026, 1026/1, 1034.
poroštvo – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – varstvo poroka – zahteva upniku, naj od dolžnika terja izpolnitev – ugovor upnikovega zavlačevanja – ugovor zastaranja terjatve – pretrganje zastaranja
Prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno presojati skrbnosti ravnanja tožnice pri izterjavi obveznosti od glavne dolžnice, saj zakonska določba takšno varstvo poroka omogoča izrecno le v primeru, če poda po zapadlosti terjatve konkretno zahtevo upniku, pa ta nanjo ne reagira.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1.
ustavitev izvršbe - ločitvena pravica - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - stečajni postopek - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prijava terjatve
Preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke se opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da lahko sodišče po drugem odstavku 280. člena ZFPPIPP postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070982
ZD člen 146. ZPP člen 274. ZOdvT tarifna številka 1200.
pridobitev lastninske pravice – tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice – razpolaganje z nepremičnino – dedni dogovor – narava dednega dogovora – sodna poravnava – izpodbijanje sodne poravnave – darilna pogodba – ničnost darilne pogodbe – razpolagalna sposobnost – ne bis in idem – istovetnost tožbenega zahtevka – povrnitev stroškov postopka – nagrada za zastopanje več oseb – povišanje količnika zaradi zastopanja več oseb – nagrada za postopek
Četudi je tožnik postal lastnik spornega dela nepremičnine leta 1981 oziroma najpozneje leta 1985 z gradnjo na tujem zemljišču, je s to svojo lastnino pozneje pogodbeno razpolagal z dednim dogovorom v zapuščinskem postopku, ki ima moč sodne poravnave in velja, dokler ni izpodbit.
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2. ZDR-1 člen 44, 87, 88, 118, 130. ZPIZ-2 člen 144, 144/3, 429. ZDoh-2 člen 2, 15, 37, 41. ZPSV člen 3, 6.
zamudna sodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odjava iz obveznega zavarovanja - bruto - neto - davki in prispevki
Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oz. dohodnina (oz. davki in prispevki), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov – plače, odpravnine...), dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
Tožniki kot njegovi pravni nasledniki bi torej lahko terjali povračilo spornih zneskov od toženke le, če bi dokazali, da je toženka pri razpolaganju s sredstvi na zapustnikovem računu zlorabila zaupanje zapustnika, da zapustnik za to ni vedel in da toženkinega ravnanja ni odobril. Ta dokaz tožnikom tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspel.
specifikacija višine zahtevka – dodatna dela – pripombe zoper izvedensko mnenje – trditveno breme – povrnitev pravdnih stroškov – tožba in nasprotna tožba – prvotni in ponovljeni postopek – enoten postopek – končni uspeh pravdnih strank
Prek podajanja pripomb zoper izvedensko mnenje pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče dopolnjevati. Niti ni mogoče trditev nadomeščati z izvedenskim mnenjem samim.
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha ali causae). Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnosti posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za separatne stroške).
ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0060942
OZ člen 131, 171, 171/1. ZVCP-1 člen 123, 123/1.
odškodninska odgovornost upravljavca občinskih cest – odškodninska odgovornost rednega vzdrževalca občinskih cest – skrb za varno stanje občinskih cest – ovire v cestnem prometu – označitev ovire na vozišču – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – deljena odgovornost – neskrbno ravnanje oškodovanca – merilo skrbnosti
Ker ugotovljena prekoračitev hitrosti ni okoliščina, zaradi katere bi bil oziroma postal nastanek zatrjevane škodne posledice zaradi opustitve predpisane označitve ovire na vozišču za upravljavca nepredvidljiv, in ker ni bilo ugotovljeno, da bi je ne mogel preprečiti (da bi tožnik trčil v oviro tudi v primeru, da bi bila označena s predpisano signalizacijo), ni podlage za sklep, da je tožnik s prekoračitvijo hitrosti pretrgal vzročno zvezo med opustitvijo toženk in škodno posledico.
podatki o sorodstvenem razmerju – tretji dedni red – bančni račun – motorno vozilo
Skladno z 19. členom ZD ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih. Če je kateri od njiju umrl pred zapustnikom, dedujejo ta del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.
oprostitev plačila sodnih taks – pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova – neizplačan znesek – plačilo sodne takse
Sodno takso plačajo osebe, ki razpolagajo s takšnim premoženjem, da takso lahko plačajo brez težav za svoje preživljanje. V situaciji, ko stranka sicer izkaže, da takšnega premoženja nima in je oproščena plačila sodnih taks, nato pa s pravnomočnim izvršilnim naslovom pridobi le pravico do denarnega zneska, ne pa še denarja samega, je po mnenju pritožbenega sodišča možna le takšna razlaga 4. odstavka 15. člena ZST-1, da mora biti pridobitev premoženja, to je denarnega zneska, dejanska in ne le „papirnata“.