zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – nepopolna zahteva – rok za dopolnitev zahteve – predložitev listin – nepodaljšljiv rok
Rok iz 3. odstavka 236. člena ZFPPIPP je nepodaljšljiv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0014925
ZDR člen 143, 84, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/1, 153/3. ZVZD člen 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - nezgoda pri delu - delo na višini - zmotna uporaba materialnega prava - nepričakovanost dejanja - izključitev odgovornosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik se je poškodoval na delu na delovišču v Nemčiji, kjer je padel z višine približno 5,8 metra v globino s podesta, na katerem so bile postavljene rešetke in na katerem se je odvijala montaža. Delo na višini je delo s povečano nevarnostjo, zato je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da tožnik v trenutku, ko je padel s podesta, ni bil pripet z varnostnim pasom, pomeni okoliščino v skladu s 153. členom OZ, ki predstavlja razlog za oprostitev odgovornosti za škodo od nevarne dejavnosti. Navedeni člen določa, da je imetnik nevarne stvari prost odgovornosti, če dokaže, da škoda izvira iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka in ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali pa ga odvrniti. Za popolno izključitev odgovornosti se zahteva, da objektivno odgovorna oseba dokaže izključnost dejanja oškodovanca (ali tretjega), vendar tudi, da gre za dejanje, ki ga ni mogla pričakovati in (kumulativno) se posledicam takšnega dejanja ne izogniti ali jih odstraniti. Nepričakovanost dejanja oškodovanca, ki bi jo tožena stranka morala dokazati za popolno izključitev svoje objektivne odgovornosti, se presoja po najstrožjem merilu - merilu skrajne skrbnosti. Za odločitev v tej zadevi je torej bistveno, ali je bilo dejanje tožnika, ki se ni pripel z varnostnim pasom, pričakovano za posebej skrbnega imetnika oziroma tistega, ki se ukvarja s takšno nevarno dejavnostjo. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kako je prišlo do nesreče s padcem skozi odprtino v podestu. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je izključena odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi tega, ker tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom, ni ugotavljalo vseh ostalih pravno odločilnih dejstev, ki vplivajo na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zato dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060932
ZPP člen 236, 236a, 337, 337/1. ZIZ člen 270. OZ člen 461, 462, 458, 465.
postopek zavarovanja – začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – verjetnost terjatve – pritožbena novota – nedopustne pritožbene novote – odgovornost za stvarne napake
Prepoved pritožbenih novot velja tudi v postopku zavarovanja. Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ponudila trditev o tem, kaj naj bi bil vzrok za okvaro vozila in tudi ne, zakaj naj bi toženec zanjo vedel. V pritožbi ponujene trditve so nedopustne pritožbene novote.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zaslišanje prič - načelo kontradikotrnosti - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev postopka
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič zato, ker iz navedb tožene stranke ne izhaja, da bi predlagani priči bili priči konkretnim dogodkom, ki se očitajo tožniku v opozorilih pred redno odpovedjo in v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Istočasno pa je sodišče zaslišalo pričo, ki pa je prav tako izpovedala le pavšalno in je pojasnila, da ne more povedati o konkretnih dogodkih, ker v spornih dnevih ni bila navzoča v vratarnici. Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič, je s tem kršilo načelo kontradiktornosti oziroma pravice stranke do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063185
OZ člen 347, 347/1, 356, 356/2, 381. ZPP člen 286a, 286a/5. ZIZ člen 20. ZN člen 4.
prekluzija - opozorilo - neupoštevanje poziva - neposredno izvršljiv notarski zapis - kreditna pogodba - obroki kredita - pogodbeno dogovorjene obresti - občasne terjatve - judikatne terjatve - zapadlost - zamudne obresti od neplačanih glavnic - zamudne obresti od neplačanih obresti - procesne obresti - zastaralni rok
Ker sodišče tožene stranke ni opozorilo, da bo v primeru neupoštevanja poziva ravnalo skladno s 5. odstavkom 286a. členom ZPP, tožena stranka s predložitvijo zahtevane listine na prvem naroku za glavno obravnavo ni bila prepozna.
Če je denarna terjatev v notarskem zapisu določena z vsemi elementi, ki ji dajejo značaj neposredne izvršljivosti (soglasje dolžnika z neposredno izvršljivostjo in zapadlost), zanjo velja 10-letni zastaralni rok, sicer pa 3-letni zastaralni rok.
Za odločitev o ugovoru zastaranja je odločilno, ali in v katerem delu ima notarski zapis učinek neposredne izvršljivosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070949
OZ člen 349, 349/1. Odvetniška tarifa člen 13, 19, 19/2. ZPP člen 216.
odvetniške storitve – mandatna pogodba med odvetnikom in pravno osebo – gospodarska pogodba – prekinitev sodelovanja – zastaranje terjatev – triletni zastaralni rok – oprava posamezne odvetniške storitve – izvršitev vseh opravil iz pooblastilnega razmerja – nekončanje postopka – prosti preudarek – odločitev o stroških postopka
Za vprašanje zastaranja terjatve, ki izhaja iz mandatne pogodbe, ni bistveno, kdaj je bila posamezna storitev opravljena, marveč čas izvršitve vseh opravil, izhajajočih iz pooblastilnega razmerja. Pri tem ni bistveno, kdaj so bili posamezni postopki dejansko končani, saj lahko tečejo tudi po tem, ko pravdni stranki prekineta sodelovanje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0064831
ZNP člen 37. ZUreP-1 člen 105, 105/3.
odškodnina za razlaščeno zemljišče – namenska raba zemljišč – dolgoročni planski akti – prostorski akti
Sodna praksa je enotna, da je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil njen status spremenjen zaradi predvidene gradnje infrastrukture.
Pravilno je stališče, da je mogoče s procesnim ugovorom zaradi pobotanja, ki ga je podala toženka, uveljavljati tudi terjatev, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
premestitev javnega uslužbenca - premestitev - pogoji za premestitev - učinkovitejše delo organa - subjektivni razlogi
ZJU v prvem odstavku 147. člena določa, da se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Zaradi delovnih potreb se po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Tožena stranka ni dokazala, da je bila premestitev tožnika na drugo delovno mesto potrebna zaradi zagotovitve učinkovitejšega oz. smotrnejšega dela organa (policije), temveč je bil tožnik premeščen zaradi subjektivnih razlogov, zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0063211
OZ člen 101.
obveznosti pogodbenih strank - izpolnitev obveznosti - predmet izpolnitve - pravilo sočasne izpolnitve - zapadlost obveznosti - sprejetje predloga sprememb in dopolnitev PUP - pogodbena cena
Ugotovitvi izpodbijane sodbe, da je tožnik v predvidenih rokih oziroma pravočasno pripravil vse listine, na podlagi katerih je nato Mestni svet občine X sprejel spremembe PUP-a, pritožba obrazloženo ne oporeka. Toženec se je s pogodbo zavezal, da bo drugi, sedaj sporni obrok pogodbene cene plačal v petnajstih dneh po sprejetju predloga sprememb in dopolnitev PUP in ne šele potem, ko mu bo uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je toženčeva pogodbena obveznost zapadla in jo mora izpolniti. Po navedenem ni pomembno, da so spremembe PUP veljale le do 24. 10. 2010, ko jih je razveljavil nov občinski prostorski načrt.
Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 23, 24.
padec z motorja – zdrs koles zaradi peska in kamenja na cestišču – povrnitev škode – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev vzdrževalca ceste – čiščenje prometnih površin – ugovor zastaranja – zaključek zdravljenja
Zavarovanec tožene stranke kot vzdrževalec ceste ni ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo, saj na obravnavanem odseku, kjer se je zgodila prometna nesreča, ceste ni vzdrževal na način, da bi bilo omogočeno varno odvijanje prometa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073628
ZPP člen 2, 2/1, 285, 319, 319/3. OZ člen 116, 190, 190/3.
nemožnost izpolnitve – razveza pogodbe – vračanje neupravičeno pridobljenega – obogatitveni zahtevek – neizkazana višina tožbenega zahtevka – pobotni ugovor – zmotna opredelitev trditev kot pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo – odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti pobotnega ugovora – kršitev načela dispozitivnosti
Čim je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, je odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti toženčevega pobotnega ugovora, tudi če bi bil ta postavljen, saj toženčeve morebitno utemeljene terjatve ni s čim pobotati. Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba, ne nasprotna tožba ali vmesna ugotovitvena tožba, ampak je svojevrstno uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje.
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080633
ZPP člen 157. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-6, 122/4, 298a, 302, 302/4, 308, 308/4. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-1.
ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice - sodba na temelju pripoznave - pravdni stroški - uspeh v postopku - povod za tožbo
Če veljata terjatev in ločitvena pravica za prijavljeno po 298.a členu ZFPPIPP in upnik prijave terjatve ne umakne do izdaje sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, mora upnik nositi pravdne stroške celo, če pripozna terjatev v pravdnem postopku.
Izbris hipoteke se lahko zahteva, če dolžnik plača s hipoteko zavarovano terjatev (1. alinea drugega odstavka 154. člena SPZ). Po materialnem pravu lahko zahteva izbris seveda le bivši dolžnik, saj vpisana hipoteka še vedno obremenjuje nepremičnino v njegovi lasti. Zrcalna slika pravice je dolžnost. Ta lahko zadene le drugo stranko, to pa je hipotekarni upnik. Gledano s strani bivšega upnika, je torej on tisti, ki je po materialnem pravu dolžan poskrbeti, da se iz zemljiške knjige izbriše vpis neobstoječe hipoteke. To je tudi sicer razumljivo, saj je on tisti, ki na videz izgublja zemljiškoknjižno pravico, ki sicer v resnici ne obstaja več. Povedano velja ne glede na to, da lahko sicer zemljiškoknjižni postopek za izbris ugasle pravice vodi tudi bivši hipotekarni dolžnik.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje
Obstoj tega elementa je sodišče prve stopnje utemeljevalo z domnevo iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Po tem določilu se domneva, da je subjektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, kar se je v konkretni zadevi dogodilo. Omenjeno domnevo je možno izpodbiti, vendar tožena stranka tega z zatrjevanjem, da ji je tožeča stranka ves čas obljubljala nove nadaljnje posle, da je imela ves čas svoj transakcijski račun odprt v tujini, kjer tožena stranka ni mogla preverjati njene morebitne obremenjenosti, da sta bila oblika in način izpolnitve njene terjatve s kompenzacijo povsem običajna v praksi, ki je obstajala med pravdnima strankama, tega ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082663
ZPP člen 311. OZ člen 9, 239, 239/1. SPZ člen 37, 99, 99/1.
zapadlost s pogodbo dogovorjene terjatve – zapadlost terjatve do konca glavne obravnave – izpolnitev pogodbe – izvedba vzdrževalnih del – nasprotovanje izvedbi – lastninska pravica – zaščita pred vznemirjanjem
Tožnikoma je zagotovljeno pravno varstvo zaradi izvedbe s pogodbo dogovorjenih vzdrževalnih del, ki so potrebna in glede katerih sta tožnika od tožene stranke zahtevala, da jih dopusti. Zahtevo (in po potrebi spet tudi tožbo) za zagotovitev pogojev za izvedbo vzdrževalnih del, ki bodo potrebna v bodočnosti, bosta tožnika na toženca naslovila tedaj, ko bo dela potrebno izvesti.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO– CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070971
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 168, 168/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 11, 154, 154/1, 155, 155/1.
sklep o izvršbi – zaznamba sklepa o izvršbi – prisilna hipoteka – izločitvena pravda – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – posebno premoženje – sporazum o priznanju lastninske pravice – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo – odločitev o stroških postopka – potrebnost odgovora na prvo pritožbo
Tožnica ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila, preden je toženka pridobila zastavno pravico.
Tožena stranka je podala potrebne trditve o tem, da je bila tožeča stranka pravočasno in pravilno obveščena o spremembi načina obveščanja. Zgolj dejstvo, da tožena stranka ni navedla, kdo konkretno je bil o tem obveščen na strani tožeče stranke, ne pomeni, da ni podala zadostne trditvene podlage.
mejni spor - spor o meji - določitev meje - potek meje - vmesni prostor - spor o poteku meje - lastninski spor - pridobitev lastninske pravice - močnejša pravica zadnje mirne posesti - pristojnost nepravdnega postopka
Bistvo tega spora je, kje poteka mejna črta, saj predlagatelj zatrjuje drugačen potek meje, kot ga zatrjujejo nasprotni udeleženci. Vmesni prostor (tj. med mejno črto, ki jo zatrjuje predlagatelj, in tisto, ki jo zatrjujejo nasprotni udeleženci) je posledica različnega zatrjevanega poteka meje. Gre torej za tipičen primer mejnega spora, saj je med udeleženci postopka v prvi vrsti sporen potek meje. Navedbe udeležencev o tem, zakaj bi morala biti meja tam, kjer to trdijo, so resda podkrepljene z navedbami vsakega od njih o pridobitvi lastninske pravice na spornem delu, a to sodi k zatrjevanju močnejše pravice/zadnje mirne posesti in le dodatno potrjuje pravilnost stališča, da gre za mejni spor.
Za mejni spor gre takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte, velikost vmesnega prostora pa ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali za lastninski spor.