STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080655
ZFPPIPP člen 221o. ZGD-1 člen 623, 623/5, 624, 624/2. ZPP člen 199.
prisilna poravnava - izčlenitev z ustanovitvijo novih družb - prisilna poravnava s prestrukturiranjem z izčlenitvijo - prenos premoženja - prenos terjatve - prevzem pogodbenih pravic in obveznosti - pravno nasledstvo - procesno nasledstvo - dokazilo o prenosu terjatve - stranska intervencija - priglasitev intervencije
B. d.o.o. kot univerzalni pravni naslednik bi namesto tožeče stranke vstopil v to pravdo, če bi tožeča stranka uspela dokazati, da je predmet prenosa tudi v tem gospodarskem sporu vtoževana terjatev.
Intervenient za priglasitev intervencije ne potrebuje poziva sodišča, ampak to lahko stori sam kadarkoli, če ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od teh strank.
izvršba na podlagi verodostojne listine – umik predloga za izvršbo – stroški ugovora
Pritožba sicer pravilno poudarja, da so določbe ZIZ (38. člen) glede odločanja o stroških postopka specialnejše od tistih, ki jih določa ZPP. To načeloma sicer velja, vendar predvsem v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.
Določba 441. člena ZPP ureja le vprašanje umika predloga za izdajo plačilnega naloga, ne ureja pa vprašanja, kako sodišče odloči o stroških morebiti vloženega ugovora, če je predlog za izvršbo predhodno umaknjen.
kupoprodajna pogodba – razveza pogodbe – učinki razvezane pogodbe – hipoteka na nepremičninah – izvršba – škoda – nastanek škode – prodaja nepremičnin v izvršbi – neupravičena obogatitev – prikrajšanje – korist
Škoda je zmanjšanje premoženja ali preprečitev povečanja premoženja (132. člen OZ), zato vsak poseg v lastninsko pravico še ne pomeni hkrati pravno priznane premoženjske škode. Tožnik ni navedel konkretnih okoliščin, zaradi katerih se je njegovo premoženje zmanjšalo oziroma ni povečalo, zato ni izkazal, da mu je nastala pravno priznana premoženjska škoda. Tožnikov zahtevek tudi ni izkazan na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, ker mora biti tudi prikrajšanje konkretno in realno izkazano, teh dejstev pa tožnik opredeljeno ni zatrjeval.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Že v pravdnem postopku je bilo zatrjevano, da tožnik nepremičnine, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe, oddaja, vsa navedena dejstva pa prepričljivo kažejo, da ima tožnik lastna sredstva, s katerimi bo lahko plačal sodno takso v rokih, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Okoliščina, da tožnik ni več na prestajanju zaporne kazni, le še dodatno potrjuje večje možnosti, da bo tožnik lahko plačal taksno obveznost.
Osebi, katerih zaslišanje je predlagala tožena stranka, bi sicer lahko izpovedali o obstoju ustnega dogovora o tristranskem pravnem razmerju, ker nista stranki sporne pisne pogodbe pa ne bi vedele povedati nič v zvezi z njeno vsebino oziroma veljavnostjo. Zato njuno zaslišanje ne bi spremenilo dejstva, da je tožena stranka sporno pogodbo sklenila in se z njo zavezala za dobavo plovila tožeči stranki. Dejstvu sklenitve pogodbe tožena stranka ni ugovarjala, kot tudi ni podala trditev o njeni morebitni neveljavnosti. Pogodba, ki je veljavno sklenjena, pa nedvomno pogodbeni stranki zavezuje, da jo izpolnita.
Zaradi delnega umika tožbe se vrednost spornega predmeta ni spremenila, zato umik na odločitev o stroških ni imel vpliva.
ZIZ člen 53, 53/2, 239, 256, 257. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 40, 131, 131/2, 136, 214, 214/1, 215.
zavarovanje s predhodno odredbo – nedovoljenost zavarovanja – prisilna poravnava – namen prisilne poravnave – pravnomočno potrjena prisilna poravnava – prenehanje pravice uveljavljati plačilo pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi – jezikovna razlaga – sistematična razlaga določb zakona – namenska razlaga
Določbe ZIZ o predhodni odredbi je treba razlagati povezano z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi. Namen postopka prisilne poravnave je dati dolžniku čas, da zagotovi nadaljevanje poslovanja in odpravi stanje insolventnosti in temu je namenjena tudi določitev (novih) rokov za plačilo terjatev v sklepu o potrditvi prisilne poravnave. Če bi se upnikom terjatev, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, omogočilo doseči zavarovanje terjatev, za katerih plačilo po pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave rok še ni potekel, s prehodnimi odredbami, s katerimi bi se poseglo v premoženje dolžnika, katerega insolventnost se je reševala s postopkom prisilne poravnave, bi bil namen tega postopka izničen. V tem smislu je treba razlagati določbo, da s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem postopku (ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ) pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi, tako da se prepoved razteza tudi na zavarovanje s predhodno odredbo, kot jo je predlagal upnik v konkretnem primeru. Zgolj jezikovna razlaga določbe zato ne pride v poštev.
sprememba otrokovega imena in priimka – pristojnost sodišča – nadomestitev soglasja starša
Sodišče ni pristojno za odločanje o spremembi otrokovega imena in/ali priimka, temveč o spremembi na prošnjo odloča upravna enota. Sodišče odloča zgolj o utemeljenosti zahtevka za spremembo, ki ga poda eden od staršev, ker drugi s spremembo ne soglaša, odločba sodišča pa (v primeru pozitivne odločitve) nadomesti soglasje starša, ki s spremembo ni soglašal.
OZ člen 6, 131, 131/1, 164, 164/2, 168, 168/3, 169, 378. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2, 286, 286/1, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost delodajalca – civilni delikt – nedopusten poseg v položaj drugega – nedopustno ravnanje – zamenjava železniških tirnic – požar – skrbnost dobrega strokovnjaka – krivda – obrnjeno dokazno breme – pravočasnost trditev – pritožbena novota – škoda zaradi zagorelega gozda – vzpostavitev prejšnjega stanja – popolna restitucija – škoda zaradi izgubljenega donosa – škoda zaradi izgubljenega dobička
Pri splošnem civilnem deliktu gre za nedopusten poseg v položaj drugega, ki ima za posledico nastanek škode. Pri tem ni nedopustno povzročena samo tista škoda, glede katere se ugotovi, da je nastala zaradi kršitve kakšne specialne prepovedi, ampak velja splošno načelo, da je nedopustna vsakršna povzročitev škode, če predpis izjemoma ne dopušča povzročitve zaradi posebnih okoliščin, npr. zaradi skrajne sile ali silobrana. Ni torej potrebno, da oškodovalec prekrški določen predpis ali splošne norme pravnega reda, ampak zadostuje, da je njegovo ravnanje v nasprotju z običajnimi normami obnašanja in dobrimi običaji.
Glede na ugotovitve o jasnem, suhem in vetrovnem vremenu obravnavanega dne, o tem, da je to območje požarno zelo občutljivo in je pred spornim dogodkom tu že večkrat gorelo, da je veter tu običajen in stalno prisoten, da je bilo rastje ob progi suho, da so bile obravnavanega dne po izjavi vodje del idealni pogoji za požar, da pri menjavi tirnic zaradi njihovega rezanja z motorno žago vedno prihaja tudi do odleta isker v okolico, da je obravnavanega dne iskre zaradi razmer nosilo tudi do sedem metrov od mesta žaganja, da delavci pričetka požara niso opazili in so ga začeli gasiti šele, ko se je razširil, zaradi česar ga niso mogli pogasiti, je pravilen sklep, da so delavci opustili potrebno skrbnost dobrega strokovnjaka.
Zakon kot temeljni način reparacije oziroma povrnitve škode predvideva vzpostavitev prejšnjega stanja. Če ta ne pride v poštev, je treba povzročeno škodo odpraviti z denarno odškodnino. Vzpostavitev prejšnjega stanja v gozdu pomeni ponovno pogozditev, vendar pa ta ne omogoča popolne restitucije, saj ni mogoče vzpostaviti enakega gozda, kot je bil pred požarom. Popolna restitucija pomeni posaditev novega gozda in denarna odškodnina v višini razlike do polne vrednosti gozda, kot je obstajal pred požarom.
ZOZP člen 41. ZVCP-1 člen 27, 27/1, 44, 44/1, 44/1-3.
prometna nezgoda - trčenja osebnega vozila s traktorjem s prikolico - vključevanje (s travnika) na prednostno cesto - regresni zahtevek zavarovalnice - vožnja z neregistriranim vozilom - konkurenca kršitve pravila o prednostni cesti in prehitri vožnji - soprispevek oškodovanca
Glede na tak potek prometne nesreče, ob konkurenci kršitve pravila o prednostmi cesti in o primerni hitrosti, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je odločilo, da je toženec 80 % odgovoren za nastalo prometno nesrečo, 20 % pa voznik osebnega avtomobila.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - montaža lopatic na rotor
Že sama montaža lopatic teže od 80 do 100 kg na rotor teže 3 tone, ki ga je potrebno ob montaži uravnavati in stabilizirati s šponerji predstavlja nevarnost, ki presega običajno raven nevarnosti.
ZPP člen 412, 412/2. ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a.
preživnina za otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca - dolžnost sodišča odločati o preživnini
Na podlagi določila drugega odstavka 412. člena ZPP odloči sodišče, kadar odloča o razvezi ali razveljavitvi zakonske zvez, tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter stikih med zakoncema in skupnimi otroki. O tem odloči sodišče tudi v primeru, ko ni bil postavljen ustrezen zahtevek. Takšno določilo je potrebno razlagati tako, da je sodišče dolžno odločiti tudi o preživnini, čeprav je bil postavljen le zahtevek za predodelitev otroka in določitev stikov.
ZZZDR člen 84, 84/2, 84/3.. OZ člen 39, 39/1, 39/2, 39/4, 87, 87/1, 190, 190/1, 190/3.
darilna pogodba - pravna narava pogodbe - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - causa (kavza) - ničnost darilne pogodbe - vrnitev darila - razveza zakonske zveze - odpadla podlaga (razveza zakonske zveze)
Pravni posel je bil sklenjen zaradi zavarovanja premoženja pred posegi upnikov. Pravni posel s tako podlago pa je nedopusten in zato ničen, kar ima za posledico vrnitev prejetega (87. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ).
ZIZ člen 44. ZFPPIPP člen 5, 131, 131/1, 136, 221z, 221z/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nedovoljenost izvršbe – ponovna prisilna poravnava – namen prisilne poravnave
Namen prepovedi izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju po začetku postopka zaradi insolventnosti je predvsem v preprečitvi vpliva dejavnikov, ki bi lahko ovirali uspešno izvedbo postopka zaradi insolventnosti. V primeru prisilne poravnave (ponovna prisilna poravnava pri tem ni izključena) je namen, ki se ščiti, izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, zato novih postopkov izvršbe in zavarovanja načeloma ni dopustno dovoliti, dokler ta postopek ni zaključen. Odločilnega pomena je torej okoliščina, da je bil dolžnik v času vložitve predloga za izvršbo v postopku ponovne prisilne poravnave, in ne okoliščina, ali ta prisilna poravnava na konkretno terjatev vpliva ali ne.
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – umik tožbe takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek
Tožeča stranka v pritožbi navaja (in kar potrjujejo predloženi dokazi), da je tožbo umaknila takoj, ko ji je tožena stranka v celoti izpolnila zahtevek (tj. poleg glavnice plačala še zakonske zamudne obresti in izvršilne stroške) in kot izhaja iz podatkov spisa še pred potekom 15 dnevnega roka za doplačilo sodne takse. Glede na navedeno pritožnica utemeljeno opozarja, da ji je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno naložilo v plačilo toženkine stroške.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069736
Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 25. ZPP člen 2, 458, 458/1.
upravnik – obračunavanje obratovalnih stroškov – pogodba o upravljanju storitev upravljanja in obratovanja – odčitavanje vode – kalorimeter – vezanost sodišča na zahtevek
Sporno pogodbo so podpisali etažni lastniki, katerih solastniški deleži so predstavljali več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše, zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da je pogodba veljavna.
zavrženje vloge - vložitev izrednega pravnega sredstva po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita - nedovoljenost izrednega pravnega sredstva
Zakon določa, da stranka sama, ki nima pooblaščenca, ne more vložiti izrednega pravnega sredstva, razen v primeru, ko ima opravljen pravniški državni izpit.
Toženec je imel v postopku do vložitve pritožbe zoper delno sodbo pooblaščenko, odvetnico, kateri je sodišče prve stopnje pravilno vročilo delno sodbo (prvi odstavek 137. člena ZPP).
ZNP člen 168, 168/3, 174, 174/1, 174/2. ZIZ člen 110, 110/1.
sodni depozit – predlog predlagateljice – izjava nasprotnega udeleženca o sprejetju deponiranega zneska – prenos terjatve iz naslova sodnega depozita – nakazilo na račun upnice – sklep o izročitvi deponiranega denarnega zneska – sklep o izvršbi o dovolitvi rubeža denarne terjatve – nastanek zastavne pravice na deponiranem znesku – vrstni red poplačila več upnikov
Upnica je utemeljeno zahtevala izplačilo, upoštevajoč da je zastavno pravico na deponiranem znesku pridobila pred predlagateljico (prvi odstavek 110. člena ZIZ).