ZPP člen 30, 30/1, 32, 481, 481/1. ZOdv člen 1. ZFPPIPP člen 7, 7/7.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - postopek v gospodarskih sporih - odvetnik
Odvetnik kot zasebnik ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP, po vsebini pa tudi ne gre za spor iz drugega odstavka 481. ali 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
prehod zapuščine na dediče – določitev kroga dedičev – dedovanje denacionaliziranega premoženja
Z 78. členom ZDen je določeno, da se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, zapuščina pa na dediče preide s pravnomočnostjo določbe o denacionalizaciji.
Krog dedičev, ki so upravičeni dedovati denacionalizirano premoženje, torej ni enak krogu dedičev, ki so bili upravičeni dedovati premoženje, ki ga je zapustnica imela ob smrti.
Oprostitev (popolna ali delna) je dopustna samo v izjemnih primerih, ko stranka brez svoje krivde plačila takse ne zmore in bi zato lahko ostala brez sodnega varstva.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Že v pravdnem postopku je bilo zatrjevano, da tožnik nepremičnine, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe, oddaja, vsa navedena dejstva pa prepričljivo kažejo, da ima tožnik lastna sredstva, s katerimi bo lahko plačal sodno takso v rokih, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Okoliščina, da tožnik ni več na prestajanju zaporne kazni, le še dodatno potrjuje večje možnosti, da bo tožnik lahko plačal taksno obveznost.
Osebi, katerih zaslišanje je predlagala tožena stranka, bi sicer lahko izpovedali o obstoju ustnega dogovora o tristranskem pravnem razmerju, ker nista stranki sporne pisne pogodbe pa ne bi vedele povedati nič v zvezi z njeno vsebino oziroma veljavnostjo. Zato njuno zaslišanje ne bi spremenilo dejstva, da je tožena stranka sporno pogodbo sklenila in se z njo zavezala za dobavo plovila tožeči stranki. Dejstvu sklenitve pogodbe tožena stranka ni ugovarjala, kot tudi ni podala trditev o njeni morebitni neveljavnosti. Pogodba, ki je veljavno sklenjena, pa nedvomno pogodbeni stranki zavezuje, da jo izpolnita.
Zaradi delnega umika tožbe se vrednost spornega predmeta ni spremenila, zato umik na odločitev o stroških ni imel vpliva.
Zaradi nedopustnega ravnanja stranke ni nedopusten (zoper prisilne predpise in moralo) tudi posel sam. Vsebina pogodbene ureditve je namreč tista, ki mora biti v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnim načelom, če naj bo posel ničen.
ZOZP člen 41. ZVCP-1 člen 27, 27/1, 44, 44/1, 44/1-3.
prometna nezgoda - trčenja osebnega vozila s traktorjem s prikolico - vključevanje (s travnika) na prednostno cesto - regresni zahtevek zavarovalnice - vožnja z neregistriranim vozilom - konkurenca kršitve pravila o prednostni cesti in prehitri vožnji - soprispevek oškodovanca
Glede na tak potek prometne nesreče, ob konkurenci kršitve pravila o prednostmi cesti in o primerni hitrosti, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je odločilo, da je toženec 80 % odgovoren za nastalo prometno nesrečo, 20 % pa voznik osebnega avtomobila.
ZIZ člen 44. ZFPPIPP člen 5, 131, 131/1, 136, 221z, 221z/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nedovoljenost izvršbe – ponovna prisilna poravnava – namen prisilne poravnave
Namen prepovedi izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju po začetku postopka zaradi insolventnosti je predvsem v preprečitvi vpliva dejavnikov, ki bi lahko ovirali uspešno izvedbo postopka zaradi insolventnosti. V primeru prisilne poravnave (ponovna prisilna poravnava pri tem ni izključena) je namen, ki se ščiti, izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, zato novih postopkov izvršbe in zavarovanja načeloma ni dopustno dovoliti, dokler ta postopek ni zaključen. Odločilnega pomena je torej okoliščina, da je bil dolžnik v času vložitve predloga za izvršbo v postopku ponovne prisilne poravnave, in ne okoliščina, ali ta prisilna poravnava na konkretno terjatev vpliva ali ne.
sprememba otrokovega imena in priimka – pristojnost sodišča – nadomestitev soglasja starša
Sodišče ni pristojno za odločanje o spremembi otrokovega imena in/ali priimka, temveč o spremembi na prošnjo odloča upravna enota. Sodišče odloča zgolj o utemeljenosti zahtevka za spremembo, ki ga poda eden od staršev, ker drugi s spremembo ne soglaša, odločba sodišča pa (v primeru pozitivne odločitve) nadomesti soglasje starša, ki s spremembo ni soglašal.
ZZZDR člen 84, 84/2, 84/3.. OZ člen 39, 39/1, 39/2, 39/4, 87, 87/1, 190, 190/1, 190/3.
darilna pogodba - pravna narava pogodbe - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - causa (kavza) - ničnost darilne pogodbe - vrnitev darila - razveza zakonske zveze - odpadla podlaga (razveza zakonske zveze)
Pravni posel je bil sklenjen zaradi zavarovanja premoženja pred posegi upnikov. Pravni posel s tako podlago pa je nedopusten in zato ničen, kar ima za posledico vrnitev prejetega (87. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ).
ZPP člen 412, 412/2. ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a.
preživnina za otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca - dolžnost sodišča odločati o preživnini
Na podlagi določila drugega odstavka 412. člena ZPP odloči sodišče, kadar odloča o razvezi ali razveljavitvi zakonske zvez, tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter stikih med zakoncema in skupnimi otroki. O tem odloči sodišče tudi v primeru, ko ni bil postavljen ustrezen zahtevek. Takšno določilo je potrebno razlagati tako, da je sodišče dolžno odločiti tudi o preživnini, čeprav je bil postavljen le zahtevek za predodelitev otroka in določitev stikov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - montaža lopatic na rotor
Že sama montaža lopatic teže od 80 do 100 kg na rotor teže 3 tone, ki ga je potrebno ob montaži uravnavati in stabilizirati s šponerji predstavlja nevarnost, ki presega običajno raven nevarnosti.
OZ člen 6, 131, 131/1, 164, 164/2, 168, 168/3, 169, 378. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2, 286, 286/1, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost delodajalca – civilni delikt – nedopusten poseg v položaj drugega – nedopustno ravnanje – zamenjava železniških tirnic – požar – skrbnost dobrega strokovnjaka – krivda – obrnjeno dokazno breme – pravočasnost trditev – pritožbena novota – škoda zaradi zagorelega gozda – vzpostavitev prejšnjega stanja – popolna restitucija – škoda zaradi izgubljenega donosa – škoda zaradi izgubljenega dobička
Pri splošnem civilnem deliktu gre za nedopusten poseg v položaj drugega, ki ima za posledico nastanek škode. Pri tem ni nedopustno povzročena samo tista škoda, glede katere se ugotovi, da je nastala zaradi kršitve kakšne specialne prepovedi, ampak velja splošno načelo, da je nedopustna vsakršna povzročitev škode, če predpis izjemoma ne dopušča povzročitve zaradi posebnih okoliščin, npr. zaradi skrajne sile ali silobrana. Ni torej potrebno, da oškodovalec prekrški določen predpis ali splošne norme pravnega reda, ampak zadostuje, da je njegovo ravnanje v nasprotju z običajnimi normami obnašanja in dobrimi običaji.
Glede na ugotovitve o jasnem, suhem in vetrovnem vremenu obravnavanega dne, o tem, da je to območje požarno zelo občutljivo in je pred spornim dogodkom tu že večkrat gorelo, da je veter tu običajen in stalno prisoten, da je bilo rastje ob progi suho, da so bile obravnavanega dne po izjavi vodje del idealni pogoji za požar, da pri menjavi tirnic zaradi njihovega rezanja z motorno žago vedno prihaja tudi do odleta isker v okolico, da je obravnavanega dne iskre zaradi razmer nosilo tudi do sedem metrov od mesta žaganja, da delavci pričetka požara niso opazili in so ga začeli gasiti šele, ko se je razširil, zaradi česar ga niso mogli pogasiti, je pravilen sklep, da so delavci opustili potrebno skrbnost dobrega strokovnjaka.
Zakon kot temeljni način reparacije oziroma povrnitve škode predvideva vzpostavitev prejšnjega stanja. Če ta ne pride v poštev, je treba povzročeno škodo odpraviti z denarno odškodnino. Vzpostavitev prejšnjega stanja v gozdu pomeni ponovno pogozditev, vendar pa ta ne omogoča popolne restitucije, saj ni mogoče vzpostaviti enakega gozda, kot je bil pred požarom. Popolna restitucija pomeni posaditev novega gozda in denarna odškodnina v višini razlike do polne vrednosti gozda, kot je obstajal pred požarom.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069736
Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 25. ZPP člen 2, 458, 458/1.
upravnik – obračunavanje obratovalnih stroškov – pogodba o upravljanju storitev upravljanja in obratovanja – odčitavanje vode – kalorimeter – vezanost sodišča na zahtevek
Sporno pogodbo so podpisali etažni lastniki, katerih solastniški deleži so predstavljali več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše, zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da je pogodba veljavna.
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – umik tožbe takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek
Tožeča stranka v pritožbi navaja (in kar potrjujejo predloženi dokazi), da je tožbo umaknila takoj, ko ji je tožena stranka v celoti izpolnila zahtevek (tj. poleg glavnice plačala še zakonske zamudne obresti in izvršilne stroške) in kot izhaja iz podatkov spisa še pred potekom 15 dnevnega roka za doplačilo sodne takse. Glede na navedeno pritožnica utemeljeno opozarja, da ji je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno naložilo v plačilo toženkine stroške.
Toženec je imel v postopku do vložitve pritožbe zoper delno sodbo pooblaščenko, odvetnico, kateri je sodišče prve stopnje pravilno vročilo delno sodbo (prvi odstavek 137. člena ZPP).
zavrženje vloge - vložitev izrednega pravnega sredstva po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita - nedovoljenost izrednega pravnega sredstva
Zakon določa, da stranka sama, ki nima pooblaščenca, ne more vložiti izrednega pravnega sredstva, razen v primeru, ko ima opravljen pravniški državni izpit.
popravni sklep – napake v imenih in številkah – druge očitne pisne pomote – možnost večkratne poprave
Sodišče prve stopnje je nekatere napake v imenih in številkah ter druge očitne pomote, na katere opozarja pritožnik v pritožbi, odpravilo z izdajo popravnega sklepa (ne še vse). Ker to lahko stori kadar koli, tudi večkrat, morebitne napake v imenih in številkah ter druge očitne (pisne) pomote niso predmet pritožbenega postopka.