Da bi sodišče pogodbo oziroma njeno posamezno določbo spoznalo za nejasno ali neizvršljivo, bi morala tožeča stranka s svojimi navedbami zasejati dvom o njeni razumljivosti (pri tem pa ni odločilno, da je nejasna tretjim, kar posplošeno navaja tožeča stranka, ampak bi moralo priti do nejasnosti med pogodbenikoma) ali pa pojasniti, kakšen je bil skupni namen pogodbenikov, ki je bil v pogodbi drugače zapisan.
Tožeča stranka je zaslišanje predlagala za dokazovanje volje strank ob sklenitvi pogodbe. Trditev o tem, da je bila volja drugačna od v pogodbi izražene oziroma o tem, kakšen naj bi bil skupni namen pogodbenih strank, pa tožeča stranka ni podala. Ob takšnih trditvah in po tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov ugotovilo, da so določila pogodbe jasna (tožeča stranka ni pojasnila, kaj je nejasno ali sporno), skupnega namena strank ni bilo treba ugotavljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082030
SZ-1 člen 17, 23, 23/1, 23/4, 30, 30/3, 48, 48/2, 49, 71, 71/1, 71/2. SPZ člen 68, 105, 105/1, 118, 118/4. OZ člen 125, 125/1, 190, 190/1, 199, 239, 239/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – plačilo stroškov upravljanja – skupni deli večstanovanjske stavbe – skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam – delitev stroškov upravljanja – bremena skupne stvari – sprememba lastništva posameznega dela – zamenjava upravnika – razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – poravnava zapadlih obveznosti – odškodnina – neupravičena obogatitev – trditveno breme – poslovodstvo brez naročila – gestija – nujnost in koristnost gestije – splošno znana dejstva
Ureditev upravnikovega ravnanja po 71. členu SZ-1 predpostavlja, da ima tretji (tj. dobavitelj blaga ali storitev) veljavno sklenjeno pogodbo z etažnimi lastniki, ki slednje obvezuje te storitve tudi plačevati.
Sklicevanje na splošno znana dejstva za utemeljitev nujnosti ali koristnosti gestije ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0063232
OZ člen 126, 352, 352/1. ZPP člen 7, 212. URS člen 14, 22.
čezmerna uporaba cest - odškodninski zahtevek - zastaranje - naknadno nastala škoda - dodatna obnovitvena dela - strošek sanacije - škoda - obseg škode - gradbena pogodba - pogodba v korist tretjega - zahteva za izpolnitev - obveznost saniranja - izvajanje dokazov - manjkajoča trditvena podlaga - informativni dokaz - pravica do enakopravnosti pravdnih strank - načelo enakosti
Sodišče z dokazi ugotavlja obstoj (pravočasno) zatrjevanih dejstev, pri čemer manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza. Sodišča dejstva ugotavljajo v okviru in na podlagi trditev pravdnih strank, medtem ko so dokazi le sredstvo, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Izvedba dokazov, brez ustrezne pravočasne trditvene podlage, torej ne more predstavljati zadostne podlage za odločanje sodišča. Informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.
Glede na navedbe, da je že septembra 2003 nastala totalna škoda (takšna škoda, da je bila potrebna temeljita obnova celotne trase poškodovanih cest), nadaljnje propadanje cest po septembru 2003 škode v finančnem smislu ni povečevalo.
Tretji lahko pri pogodbi v korist tretjega sam zahteva izpolnitev in ni odvisen od druge pogodbene stranke.
Pravica do enakopravnosti pravdnih strank pomeni, da mora vsaka stranka imeti v pravdnem postopku možnost predstaviti stališča, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je ne postavljajo v vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki. Iz obravnavanega jamstva torej izhaja zahteva, da morajo biti strankama zagotovljene enake procesne možnosti v postopku. Trditve tožnice, da sta bila dva oškodovanca različno obravnavana, češ da so bile državne ceste obnovljene, medtem ko so občinske ceste ostale poškodovane, se ne nanašajo na enakopravnost pravdnih strank v postopku (oziroma kršitev pravice do izjavljanja), zato očitana kršitev 22. člena Ustave RS ni podana.
Načelo enakosti pomeni eno od temeljnih ustavnih norm - pravico posameznika do zagotovitve enakosti tako pri postavljanju kot pri uporabi prava ter zavezuje zakonodajalca, da pri oblikovanju zakonskih rešitev izhaja iz predpostavke, da so vsi pred zakonom enaki in da s samim zakonom in njegovo uporabo ne morejo biti v različnem položaju. Načelo enakosti pa ne zavezuje samo zakonodajalca, ampak tudi izvršilno in sodno vejo oblasti; gre za enakost v uporabi prava, ki izhaja iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, zlasti na področjih, kjer zakonodajalec dopušča upravnim organom možnost prostega preudarka ali interpretacijo in uporabo nedoločenih pravnih pojmih in na področjih pospeševalne uprave. To načelo torej zavezuje zakonodajalca ter izvršilno in sodno vejo oblasti. Zgolj dejstvo, da so izvajalci sanirali državne ceste, medtem ko so lokalne ceste ostale poškodovane, ne more predstavljati diskriminacije oziroma kršitve pravice do enakosti pred zakonom, saj gre zasubjekt zasebnega prava, ki je sprejel odločitev v zvezi s civilnopravnimi razmerji in ne predstavlja odločitve sodišča ali drugih državnih organov ter organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar v postopku odločajo o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih posameznika.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069768
OZ člen 406. ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-4. SPZ člen 72, 72/1, 119, 119/2.
solidarnost upnikov– solidarnost se ne domneva – deljiva obveznost – načelo stroge formalne legalitete – izvršilni naslov – vezanost na izvršilni naslov – aktivna legitimacija – navadno sosporništvo etažnih lastnikov – obvezen rezervni sklad – izterjava vplačil v rezervni sklad
Etažni lastniki kot upniki so res v položaju navadnih sospornikov, kar pomeni, da aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada pripada etažnim lastnikom tako, da lahko vsi ali samo eden izmed njih zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad, nikakor pa ni mogoče sprovesti plačila v izvršbi izterjane terjatve iz tega naslova npr. na upnikov račun ali na fiduciarni račun upnikovega pooblaščenca.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – funkcionalno zemljišče – predmet prodajne pogodbe – lastninjenje – stvarna pristojnost – stroški postopka – sosporniki
Tisti, ki so vpisani kot lastniki funkcionalnega zemljišča, pa niso lastniki zemljišča, h kateremu ta pripada, lastninske pravice niso imeli oz. je nimajo.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022667
OZ člen 376. ZPP člen 359.
veljavnost prepovedi reformation in peius - tek zakonskih zamudnih obresti
Zmotno je stališče upnika, da sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju po razveljavitvi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 6. 11. 2013 v delu, v katerem je bilo odločeno o delni ustavitvi postopa (I. točka izreka), ne bi smelo ustaviti postopa v večjem obsegu, kakor je to storilo v razveljavljenem delu sklepa z dne 6. 11. 2013. Prepoved reformatio in peius namreč velja samo za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje. Prepoved pa ne velja za odločitev sodišča prve stopnje, ki jo sprejme v ponovljenem postopku. Če je sodna odločba v pritožbenemu postopku razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču v novo sojenje, ta prepoved preneha.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – sredstvo zavarovanja – prepoved državnemu organu – narok za odločanje o ugovoru – neobvezen narok – neobveznost naroka
Sodišče državnemu organu, katerega ravnanje je v celoti urejeno z zakonom, ne more prepovedati, da ne bi ravnal v skladu z zakonom (razen če ne bi bilo to že v zakonu predvideno).
Pogoj za zavarovanje je verjetna terjatev in ne tudi ne-verjetnost eventuelnih ugovorov zoper njo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083238
OZ člen 154. ZVCP-1 člen 2, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 14.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje motorja in kombiniranega vozila – odgovornost za škodni dogodek – protipravno ravnanje – vzročna zveza – kršitev cestnoprometnih predpisov – vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto – prehitra vožnja motorista
Če je voznica kombiniranega vozila pričela z vključevanjem na prednostno cesto v trenutku, ko tožnik še ni bil v njenem vidnem polju, sodba nima razlogov, katere cestnoprometne predpise je kršila. Zgolj nedopustno ravnanje toženke, ki je v vzročni zvezi z nastalo škodo, pa je lahko podlaga za ugotovitev njenega prispevka k nastali škodi.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053487
ZIZ člen 17, 21, 55, 108, 139. OZ člen 371. SPZ člen 192, 199.
izvršba – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – valuta obveznosti – dovolitev izvršbe v tuji valuti – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – rubež terjatve iz vrednostnega papirja – zemljiško pismo – zemljiški dolg
Vrhovno sodišče je v citirani zadevi primarno opozorilo na načelo pacta sunt servanda, ki določa, da je treba obveznosti izpolniti tako kot glasijo - v predmetni izvršilni zadevi ne gre za pogodbeno obveznost, temveč za izterjavo tudi negmotne škode (ki je nepristna valutna obveznost) -, in še, da je valuta denarne obveznosti lahko bistvena lastnost predmeta obveznosti, obveznost plačati določeno vsoto določene denarne enote pa različna od obveznosti plačati določeno vsoto neke druge denarne enote.
Izvršilno sodišče ni pravdno sodišče in nima pristojnosti odločati o terjatvi. Izvršilno sodišče le dovoli izvršbo terjatve (izvršljivega zahtevka), o kateri je že pravnomočno odločeno.
Ali povedano drugače, pred izvršilnim sodiščem se ne sme več postavljati vprašanje, ali je denarna terjatev po sklepu o izvršbi enaka tisti, ki je bila določena (terjatev ni bila samo določljiva, bila je določena) v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče mora biti pri dovolitvi izvršbe „zvesto“ izvršilnemu naslovu. Ker ne odloča o terjatvi, tudi ne sme izvršiti (realizirati izvršbo) kaj drugega ali drugače, kot je to določeno v izvršilnem naslovu, do česar pa bi v tem primeru utegnilo priti (na primer pri sklepu o razdelitvi kupnine iz prodanih nepremičnin), če bi sklep o izvršbi postal pravnomočen.
ZIZ nikjer ne določa, da bi smelo sodišče dopustiti izvršbo le denarne terjatve, ki bi bila v sklepu o izvršbi izražena v domači valuti. Nasprotno, iz 139. člena ZIZ izhaja, da je izvršba, dovoljena v tuji valuti, povsem dopustna.
ZFPPIPP za razliko od ZIZ določa zakonsko konverzijo terjatve in zakonsko spremembo pogodbenih in zamudnih obresti po sili zakona ter hkrati določa še zakonski presečni dan (dan začetka stečajnega postopka!).
Vse navedeno so razlogi, zaradi katerih višje sodišče meni, da upnik ne more izbirati med tem, na kateri dan bo (zanj ugodneje ali neugodneje) preračunal svojo terjatev, ki je v tuji valuti, v terjatev v evrih. Končno se terjatev poplača glede na višino terjatve na dan izpolnitve ali prisilnega poplačila. Namen dovolitve izvršbe je treba razlagati le znotraj tega cilja.
poslovna stavba – upravnik – pogodba o upravljanju – stroški upravljanja – dokazovanje plačila
Toženka je lastnica poslovne stavbe, zato je za presojo pravnega razmerja med strankama pomembna le Pogodba o upravljanju, ki sta jo sklenili toženka in tožnica (upravnica).
Do ugovorov toženke, pri katerih je ta vztrajala tudi nadalje, se tožnica ni opredelila tako, da bi konkretno navedla, da je sporne račune poravnala, oziroma kje točno iz njenih (obsežnih) prilog to plačilo izhaja. Sodišče ni dolžno samo, še zlasti, če so priloge tako obsežne in se za povrh nanašajo še na zbirna plačila, ugotavljati, ali so bili sporni zneski res plačani. Sodišče druge stopnje je zato zneske, za katere je ugotovilo, da so bili prisojeni, toženka pa jim je konkretizirano ugovarjala ves čas postopka, tožnica pa na to konkretno odgovorila, točno kje v prilogah se potrdilo o plačilu nahaja, odštelo od prisojenega zneska.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – več predlagateljev – sodna pristojnost – potreba po javni poti – bodoče negotovo dejstvo
Nobene ovire ne predstavlja dejstvo, da je sodišče združilo tri predloge in gre za več predlagateljev. Sodišče je že zavzelo stališče, da je podana sodna pristojnost tudi v primeru, če več predlagateljev zahteva ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto.
Od nosilcev javnih funkcij (državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) se zahteva merilo ravnanja dobrega strokovnjaka, ko se pri njih ugotavlja protipravnost kot element odškodninske odgovornosti.
Protipravnost ravnanja tožene stranke ni ugotovljena zgolj zaradi kršitve pravice do izjave v postopku, ampak tudi (in predvsem), ker tožeči stranki pred odvzemom koncesije ni bila dana možnost odprave pomanjkljivosti po 6. alineji 18. člena ZLD.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082065
URS člen 22. OZ člen 6, 6/2, 239, 239/2, 768, 768/1. ZPP člen 70, 70-6, 72, 367a, 370, 370/1, 370/3. ZOdvT tarifna številka 3102.
odškodninska odgovornost odvetnika – poslovna odškodninska odgovornost – mandatna pogodba – nepravilna izpolnitev naročila – predlog za dopustitev revizije – prepozen predlog – zamuda z vložitvijo predloga za dopustitev revizije – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj vzročne zveze – ustrezno zastavljeno pravno vprašanje – možnosti za uspeh s predlogom za dopustitev revizije – načelo kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – enako varstvo pravic – izločitev sodnika – dvom o nepristranskosti – razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka – stroški postopka – nagrada odvetnika – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Opustitev potrebnega ravnanja odvetnika ima za posledico odškodninsko odgovornost le, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem (na primer vložitvijo pravnega sredstva), ki ga je odvetnik opustil.
Od sodišča ni mogoče pričakovati, da se v sodbi vedno opredeli do vsakega dokaza posebej, pač pa lahko več dokazov, ki naj bi dokazovali ista dejstva, v obrazložitvi zajame skupaj, zlasti ko je soočeno z zelo obširnim dokaznim gradivom.
Kadar ekonomsko celoto s pobotom kot sklepnim delom transakcije ne tvorijo zgolj dejanja med stečajnim dolžnikom in upnikom, ampak so pri tem udeležene tudi tretje osebe, je pogoj zmanjšanja čiste vrednosti premoženja podan, kadar je bila tudi tretja oseba pri transakcijah udeležena (zgolj) z namenom, da bi med stečajnim dolžnikom in upnikom nastale predpostavke za pobot. Zato za utemeljitev nedovoljenosti pobota ne zadoščajo trditve, da je upnik stečajnega dolžnika s tretjo osebo sklenil pogodbo, na podlagi katere je nastala njena terjatev do upnika stečajnega dolžnika, s cesijo terjatve s tretjega na stečajnega dolžnika pa so se stekli pogoji za pobot terjatev med stečajnim dolžnikom in upnikom. Zatrjevati je namreč treba, da je bila pogodba med tretjim in upnikom stečajnega dolžnika sklenjena po nalogu stečajnega dolžnika, da bi se s sledečo cesijo terjatve na stečajnega dolžnika stekli pogoji za pobot terjatev, ki so v času podaje naloga že obstajale med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom. Le takšno ravnanje lahko predstavlja povezano ekonomsko celoto, za katero se skriva nadomestna izpolnitev in se loči od pobotov, ki so (gola) posledica prenosa terjatev do upnikov na stečajnega dolžnika.
Ne le, da bi prvotoženka in drugotoženka morali vedeti, da s sklenitvijo izročilne pogodbe prvotoženka škoduje njenim upnicam, ugotovljeno je bilo, da sta vedeli, da s takšnim razpolaganjem škodujeta upnicam prvotoženke. Že iz navedenih razlogov je tožbeni zahtevek utemeljen, če se upošteva, da je bil med toženkama sklenjen odplačni pravni posel.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – pravična denarna odškodnina – stroški v zvezi z zdravljenjem – potni stroški
Kot soprispevek tožnika bi bilo mogoče opredeliti le njegovo izzivanje neposredno pred napadom. Postavitev znaka (pa tudi morebiti rampe z možnostjo neoviranega dostopa) pa tega ne predstavlja. Tožnik torej ni dal povoda za agresivno ravnanje toženke in njeno razburjanje, zato mu ni mogoče očitati, da je kakorkoli soprispeval h škodnemu dogodku.
Pravna oseba lahko svojo voljo v pravnem prometu izraža prek zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca. Ponudbo za prodajo stanovanja pa je v obravnavanem primeru dala/odobrila oseba, ki ni bila nič od navedenega, zato taka ponudba, četudi jo je naslovnik sprejel, ponudnika ne veže.
OZ člen 6, 132, 165, 335, 335/3, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2. ZGD-1 člen 263, 263/6.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – védenje pravne osebe
Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi obseg škode lahko opredelil in lahko izračunal znesek odškodnine. Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
Nova uprava bi glede na vse okoliščine ob upoštevanju potrebne skrbnosti morala vedeti za nastanek škode že ob nastopu funkcije, saj je imela za to vse realne možnosti. Znane so ji bile namreč vse dejanske okoliščine primera, zato za izračun odškodnine ni bilo nobenih ovir.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023362
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 377, 377/3.
kazniva dejanja zoper premoženje – zatajitev – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pridobitev protipravne premoženjske koristi – precejšnje nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin oziroma zapisnikov – povzročitev škode – prilastitev predmetov leasinga – povečanje obsega premoženja – leasingojemalec kot pravna ali fizična oseba – razveljavitev sodbe
Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bila premoženjska korist pridobljena podjetju C. Obdolženi je bil v kritičnem času zakoniti zastopnik in lastnik tega podjetja, vendar ni bilo ugotovljeno, da bi premoženjska korist, pridobljena podjetju, prešla v zasebno premoženje obdolženca.