• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 36
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Cpg 1190/2015
    30.9.2015
    SODNE TAKSE
    VSL0082041
    ZST-1 člen 11, 11/2, 11/4, 12, 12/4.
    predlog za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev predloga – preverba podatkov po uradni dolžnosti
    Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozvati pritožnika k dopolnitvi predloga tako, da mu bo mogoče ugoditi, temveč se mora stranka, še posebej pa to velja za pravno osebo, sama poučiti o tem, kaj je potrebno za ugoditev njenemu predlogu.
  • 22.
    VSL sklep II Cp 2524/2015
    30.9.2015
    STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060934
    ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 33.
    motenje posesti – posestno varstvo – začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe – pravni interes za pritožbo
    Motenjski spor je namenjen (zgolj) varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače in že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, za katerega ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico. Če pa se v takšnem sporu zahteva zavarovanje z začasno odredbo tako, da se še pred izvedbo kontradiktornega postopka zahteva to, kar je predmet tožbenega zahtevka, morajo biti za to podani res tehtni razlogi. Tak razlog pa je lahko le v tem, da bi sicer zahtevano sodno varstvo za stranko (brez izdane začasne odredbe) izgubilo svoj pomen. Tega pa za zavrnjeni del začasne odredbe ni mogoče trditi, saj ima tožnica, vedno možnost zahtevati (novo) sodno varstvo.
  • 23.
    VSL sklep IV Cpg 1203/2015
    30.9.2015
    SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075225
    ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 429. ZSReg člen 19, 39, 39-2. ZNP člen 37. ZPP člen 328.
    izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - očitna pisna pomota - popravni sklep
    Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, da subjekt vpisa ima dovoljenje za poslovanje na poslovnem naslovu. Pomoto, ki je bila zapisana v obrazložitvi (B. B., namesto B. C.) sodišče lahko kadarkoli popravi, ker gre za očitno pisno pomoto.
  • 24.
    VSL sodba I Cp 1884/2015
    30.9.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – KONCESIJE
    VSL0083255
    ZPP člen 7, 252. ZLD člen 18. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
    povrnitev škode – odškodninska odgovornost občine – odškodninska odgovornost nosilca javnih pooblastil – profesionalna skrbnost – protipravno ravnanje – kršitev pravil upravnega postopka – koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti – odvzem koncesije
    Od nosilcev javnih funkcij (državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) se zahteva merilo ravnanja dobrega strokovnjaka, ko se pri njih ugotavlja protipravnost kot element odškodninske odgovornosti.

    Protipravnost ravnanja tožene stranke ni ugotovljena zgolj zaradi kršitve pravice do izjave v postopku, ampak tudi (in predvsem), ker tožeči stranki pred odvzemom koncesije ni bila dana možnost odprave pomanjkljivosti po 6. alineji 18. člena ZLD.
  • 25.
    VSL sodba II Cp 1131/2015
    30.9.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
    VSL0082065
    URS člen 22. OZ člen 6, 6/2, 239, 239/2, 768, 768/1. ZPP člen 70, 70-6, 72, 367a, 370, 370/1, 370/3. ZOdvT tarifna številka 3102.
    odškodninska odgovornost odvetnika – poslovna odškodninska odgovornost – mandatna pogodba – nepravilna izpolnitev naročila – predlog za dopustitev revizije – prepozen predlog – zamuda z vložitvijo predloga za dopustitev revizije – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj vzročne zveze – ustrezno zastavljeno pravno vprašanje – možnosti za uspeh s predlogom za dopustitev revizije – načelo kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – enako varstvo pravic – izločitev sodnika – dvom o nepristranskosti – razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka – stroški postopka – nagrada odvetnika – nagrada za narok v ponovljenem postopku
    Opustitev potrebnega ravnanja odvetnika ima za posledico odškodninsko odgovornost le, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem (na primer vložitvijo pravnega sredstva), ki ga je odvetnik opustil.

    Od sodišča ni mogoče pričakovati, da se v sodbi vedno opredeli do vsakega dokaza posebej, pač pa lahko več dokazov, ki naj bi dokazovali ista dejstva, v obrazložitvi zajame skupaj, zlasti ko je soočeno z zelo obširnim dokaznim gradivom.
  • 26.
    VSL sklep Cst 551/2015
    30.9.2015
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077961
    ZFPPIPP člen 121, 398, 398/1, 399, 399-1.
    odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zavrženje predloga za odpust obveznosti – izbris iz kazenske evidence – nov predlog za odpust obveznosti – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje bi bilo vezano na (objektivno) materialnopravno pravnomočnost zavrnitve odpusta istih obveznosti le, če bi bil nov predlog za odpust obveznosti vložen v časovnem trenutku, ki bi (še vedno) spadal v časovni okvir obstoja ovire za odpust obveznosti določene v 1. točki 399. člena ZFPPIPP, torej v času, ko kaznivo dejanje goljufije za katerega je bil obsojen dolžnik, še ni bilo izbrisano iz kazenske evidence. Le ob tej predpostavki dolžnik ne bi smel znova uveljavljati tega, kar je bilo zavrnjeno, sodišče pa ne bi smelo predloga za odpust obveznosti na novo obravnavati in o njem odločati.
  • 27.
    VSL sklep I Cpg 1276/2015
    30.9.2015
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081089
    ZFPPIPP člen 214, 215, 215/3, 221b, 221b/2, 221b/4. ZPP člen 154, 154/1, 316, 316/1.
    terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave – zavrženje tožbe – pravdni stroški
    Tožeča stranka uspe tudi, če tožena stranka pripozna terjatev. Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z pripoznavo terjatve v pravdnem postopku. Ravnanje dolžnika, ki v postopku poenostavljene prisilne poravnave prizna terjatev, ima namreč enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
  • 28.
    VSL sklep I Cpg 1245/2015
    30.9.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
    VSL0082039
    ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/3. ZPP člen 156.
    plačilo sodne takse – predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks – taksna oprostitev – delna oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – izjava o premoženjskem stanju – fizična oseba – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – trditveno breme – stroški pritožbenega postopka
    Ustavno sodišče je v odločbi U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, s katero je ugotovilo neskladnost prvega odstavka 11. člena ZST-1 z Ustavo, odločilo, da morajo sodišča do odprave neustavnosti ob odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, ko stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo, ugotavljati, ali je stranka morda upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, ker bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B, in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej 542,00 EUR (270,82 evrov × 2).
  • 29.
    VSL sodba I Cpg 941/2015
    30.9.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080646
    OZ člen 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    pogodba o finančnem leasingu nepremičnine - posojilna pogodba - razlaga pogodb - zavrnitev dokaznega predloga
    Da bi sodišče pogodbo oziroma njeno posamezno določbo spoznalo za nejasno ali neizvršljivo, bi morala tožeča stranka s svojimi navedbami zasejati dvom o njeni razumljivosti (pri tem pa ni odločilno, da je nejasna tretjim, kar posplošeno navaja tožeča stranka, ampak bi moralo priti do nejasnosti med pogodbenikoma) ali pa pojasniti, kakšen je bil skupni namen pogodbenikov, ki je bil v pogodbi drugače zapisan.

    Tožeča stranka je zaslišanje predlagala za dokazovanje volje strank ob sklenitvi pogodbe. Trditev o tem, da je bila volja drugačna od v pogodbi izražene oziroma o tem, kakšen naj bi bil skupni namen pogodbenih strank, pa tožeča stranka ni podala. Ob takšnih trditvah in po tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov ugotovilo, da so določila pogodbe jasna (tožeča stranka ni pojasnila, kaj je nejasno ali sporno), skupnega namena strank ni bilo treba ugotavljati.
  • 30.
    VSL sodba in sklep II Cp 1350/2015
    30.9.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
    VSL0071027
    ZPP člen 108, 180, 180/1, 343, 343/1, 343/4, 359.
    delni odvzem poslovne sposobnosti – za aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki – postavitev skrbnika – neodpravljiva pomanjkljivost pritožbe – naknadna skrbnikova odobritev – nedovoljena pritožba – obseg zapuščine – tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža – tožba – tožbeni zahtevek – pomanjkljiva vloga – nerazumljivost – nesklepčnost – razširitev tožbe – privolitev tožene stranke – odločitev o stroških
    Če stranka, ki ji je bila odvzeta sposobnost opravljanja pravdnih dejanj, sama vloži pritožbo, gre za neodpravljivo pomanjkljivost pritožbe.

    Ugotovitve sodišča prve stopnje o nejasnosti in nesposobnosti obravnave postavljenega zahtevka utemeljujejo zavrženje tožbe, ne pa zavrnitve zahtevka.
  • 31.
    VSL sklep I Cp 2355/2015
    30.9.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060940
    ZPP člen 11.
    zloraba procesnih pravic – denarna kazen – zavlačevanje postopka
    Ponavljajoče se vlaganje pravnih sredstev (brez konkretne vsebine) lahko kaže na izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja postopka.
  • 32.
    VSL sodba III Cp 2404/2015
    30.9.2015
    USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0083246
    URS člen 14, 22. OZ člen 179, 182.
    odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – načelo individualizacije višine odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmečkanina končnega členka prstanca desnice, stisnjenje kazalca in sredinca desnice
    Prikrajšanja, kakršna je tožnik trpel med zdravljenjem, se po utrjeni sodni praksi vrednotijo v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
  • 33.
    VSL sklep V Kp 29017/2013
    30.9.2015
    USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0023369
    URS člen 38. ZKP člen 149b, 149b/1, 149b/2, 154, 154/1. ZEKom-1 člen 162.
    nedovoljeni dokazi – hramba in obdelovanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju
    Razveljavitev določb ZEKom-1 na zakonitost podatkov, ki so bili na podlagi 149.b člena ZKP pridobljeni pred 18. 7. 2014, ne vpliva, niti ne pomeni, da so bili tudi vsi konkretni ukrepi, odrejeni na podlagi razveljavljenega predpisa, v neskladju s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
  • 34.
    VSL sodba II Cp 2042/2015
    30.9.2015
    USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
    VSL0064925
    URS člen 35, 39. OZ člen 179.
    kršitev osebnostnih pravic – objava neresničnih in žaljivih zapisov – znana osebnost – politik – pravica do časti in dobrega imena – razžalitev – protipravnost – zasebnost – porušeno duševno ravnovesje – senzacionalizem – zloraba medijske svobode
    Četudi drži, da je tožnica kot žena župana in pomembnega politika že pred obravnavano objavo nastopala v javnosti, pa vsebina in način poročanja tožene stranke (o ločitvi od moža in razpadu družine) brez dvoma pomeni grob poseg v zasebnost in osebnostne pravice tožnice. Doslej namreč tožnica sama na tak način ni izpostavljala javnosti svojega osebnega in družinskega življenja in, kot je sama prepričljivo izpovedala, sta zanjo zakonska zveza in družina pomembni vrednoti.

    Pisanje o tem, da je tožnica svojega moža zapustila, brez kakršnekoli dejstvene podlage in ne da bi to informacijo toženka pri tožnici ali njenem možu preverila, je predvidljivo škodljivo, nefer in pomeni zlorabo medijske svobode za goli senzacionalizem.
  • 35.
    VSL sklep VII Kp 63562/2012
    30.9.2015
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0023362
    KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 377, 377/3.
    kazniva dejanja zoper premoženje – zatajitev – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pridobitev protipravne premoženjske koristi – precejšnje nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin oziroma zapisnikov – povzročitev škode – prilastitev predmetov leasinga – povečanje obsega premoženja – leasingojemalec kot pravna ali fizična oseba – razveljavitev sodbe
    Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bila premoženjska korist pridobljena podjetju C. Obdolženi je bil v kritičnem času zakoniti zastopnik in lastnik tega podjetja, vendar ni bilo ugotovljeno, da bi premoženjska korist, pridobljena podjetju, prešla v zasebno premoženje obdolženca.
  • 36.
    VSL sklep II Cp 2460/2015
    30.9.2015
    SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083249
    ZST-1 člen 12, 12/4. ZPP člen 337, 337/1.
    predlog za oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje – trditveno in dokazno breme predlagatelja – pritožbene novote
    Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.
  • 37.
    VSL sodba I Cp 1695/2015
    30.9.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075561
    OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153, 153/4. ZPP člen 286, 310, 339, 339/2, 339/2-15.
    objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - delovna nesreča - padec z delovnega odra - pojem delodajalca - vmesna sodba - pravočasnost dokaznega predloga
    Sodišče prve stopnje je na podlagi prepričljivih izpovedb tožnika in njegovega sodelavca, ki je nesrečo videl, upoštevaje navedeni listini, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil glavni izvajalec del zavarovanec toženke, ki je bil tudi tisti, ki je investitorju obračunal vrednost del, tudi krovsko kleparskih, in ki je delavcem podizvajalca tudi dajal navodila za delo in razporejal delo na gradbišču, pravilno zaključilo, da je zavarovanec toženke subjekt, ki se je ukvarjal z nevarno dejavnostjo in ki je imel od nje tudi korist.
  • 38.
    VSL sklep I Ip 1366/2015
    30.9.2015
    IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0053487
    ZIZ člen 17, 21, 55, 108, 139. OZ člen 371. SPZ člen 192, 199.
    izvršba – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – valuta obveznosti – dovolitev izvršbe v tuji valuti – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – rubež terjatve iz vrednostnega papirja – zemljiško pismo – zemljiški dolg
    Vrhovno sodišče je v citirani zadevi primarno opozorilo na načelo pacta sunt servanda, ki določa, da je treba obveznosti izpolniti tako kot glasijo - v predmetni izvršilni zadevi ne gre za pogodbeno obveznost, temveč za izterjavo tudi negmotne škode (ki je nepristna valutna obveznost) -, in še, da je valuta denarne obveznosti lahko bistvena lastnost predmeta obveznosti, obveznost plačati določeno vsoto določene denarne enote pa različna od obveznosti plačati določeno vsoto neke druge denarne enote.

    Izvršilno sodišče ni pravdno sodišče in nima pristojnosti odločati o terjatvi. Izvršilno sodišče le dovoli izvršbo terjatve (izvršljivega zahtevka), o kateri je že pravnomočno odločeno.

    Ali povedano drugače, pred izvršilnim sodiščem se ne sme več postavljati vprašanje, ali je denarna terjatev po sklepu o izvršbi enaka tisti, ki je bila določena (terjatev ni bila samo določljiva, bila je določena) v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče mora biti pri dovolitvi izvršbe „zvesto“ izvršilnemu naslovu. Ker ne odloča o terjatvi, tudi ne sme izvršiti (realizirati izvršbo) kaj drugega ali drugače, kot je to določeno v izvršilnem naslovu, do česar pa bi v tem primeru utegnilo priti (na primer pri sklepu o razdelitvi kupnine iz prodanih nepremičnin), če bi sklep o izvršbi postal pravnomočen.

    ZIZ nikjer ne določa, da bi smelo sodišče dopustiti izvršbo le denarne terjatve, ki bi bila v sklepu o izvršbi izražena v domači valuti. Nasprotno, iz 139. člena ZIZ izhaja, da je izvršba, dovoljena v tuji valuti, povsem dopustna.

    ZFPPIPP za razliko od ZIZ določa zakonsko konverzijo terjatve in zakonsko spremembo pogodbenih in zamudnih obresti po sili zakona ter hkrati določa še zakonski presečni dan (dan začetka stečajnega postopka!).

    Vse navedeno so razlogi, zaradi katerih višje sodišče meni, da upnik ne more izbirati med tem, na kateri dan bo (zanj ugodneje ali neugodneje) preračunal svojo terjatev, ki je v tuji valuti, v terjatev v evrih. Končno se terjatev poplača glede na višino terjatve na dan izpolnitve ali prisilnega poplačila. Namen dovolitve izvršbe je treba razlagati le znotraj tega cilja.
  • 39.
    VSL sklep I Cpg 1069/2015
    30.9.2015
    SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063220
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - odlog - obročno plačilo - trditveno in dokazno breme - okoliščine, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu - stranka, ki predlog poda - občutno zmanjšana sredstva
    Trditveno in dokazno breme za izkaz okoliščin, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu takse, je na stranki, ki tak predlog poda. Glede na neprerekano višino mesečnih prihodkov toženih strank in brez konkretnih trditev o (slabem) premoženjskem stanju, ki bi kazalo, da bodo zaradi plačila takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožene stranke in njihovi družinski člani, pa predlog toženih strank za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešen.
  • 40.
    VSL sodba I Cpg 591/2015
    30.9.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0081076
    OZ člen 283, 311. ZFPPIPP člen 10, 10/2, 271, 271/1, 271/1-1, 275, 275/1, 277/1. ZPP člen 2, 2/2, 7, 170, 170/1,180, 212, 325, 325/1.
    izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pobot – zmanjšanje stečajne mase
    Kadar ekonomsko celoto s pobotom kot sklepnim delom transakcije ne tvorijo zgolj dejanja med stečajnim dolžnikom in upnikom, ampak so pri tem udeležene tudi tretje osebe, je pogoj zmanjšanja čiste vrednosti premoženja podan, kadar je bila tudi tretja oseba pri transakcijah udeležena (zgolj) z namenom, da bi med stečajnim dolžnikom in upnikom nastale predpostavke za pobot. Zato za utemeljitev nedovoljenosti pobota ne zadoščajo trditve, da je upnik stečajnega dolžnika s tretjo osebo sklenil pogodbo, na podlagi katere je nastala njena terjatev do upnika stečajnega dolžnika, s cesijo terjatve s tretjega na stečajnega dolžnika pa so se stekli pogoji za pobot terjatev med stečajnim dolžnikom in upnikom. Zatrjevati je namreč treba, da je bila pogodba med tretjim in upnikom stečajnega dolžnika sklenjena po nalogu stečajnega dolžnika, da bi se s sledečo cesijo terjatve na stečajnega dolžnika stekli pogoji za pobot terjatev, ki so v času podaje naloga že obstajale med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom. Le takšno ravnanje lahko predstavlja povezano ekonomsko celoto, za katero se skriva nadomestna izpolnitev in se loči od pobotov, ki so (gola) posledica prenosa terjatev do upnikov na stečajnega dolžnika.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 36
  • >
  • >>