STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080655
ZFPPIPP člen 221o. ZGD-1 člen 623, 623/5, 624, 624/2. ZPP člen 199.
prisilna poravnava - izčlenitev z ustanovitvijo novih družb - prisilna poravnava s prestrukturiranjem z izčlenitvijo - prenos premoženja - prenos terjatve - prevzem pogodbenih pravic in obveznosti - pravno nasledstvo - procesno nasledstvo - dokazilo o prenosu terjatve - stranska intervencija - priglasitev intervencije
B. d.o.o. kot univerzalni pravni naslednik bi namesto tožeče stranke vstopil v to pravdo, če bi tožeča stranka uspela dokazati, da je predmet prenosa tudi v tem gospodarskem sporu vtoževana terjatev.
Intervenient za priglasitev intervencije ne potrebuje poziva sodišča, ampak to lahko stori sam kadarkoli, če ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od teh strank.
ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - likvidnost - premoženjsko stanje - unovčenje premoženja - trditveno breme glede nemožnosti unovčenja premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Tožnica ni izkazala, da neunovčljivega premoženja nima, oziroma da premoženja ne more unovčiti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Zgolj morebitno pomanjkanje likvidnih sredstev, ki bi jih povzročilo plačilo sodne takse, ni razlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti, saj je ob presoji taksnega predloga treba upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje stranke, ampak tudi njeno premoženje.
pravica do povračila škode - vzročna zveza - teorija o ratio legis vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - požig - odškodninska odgovornost države - ogled kraja kaznivega dejanja - omejitev gibanja na kraju kaznivega dejanja
Za odškodninsko odgovornost je pravno pomemben tisti vzrok, ki ga kršena norma glede na svoj namen šteje za vzrok. Sojenje v razumnem roku ni predpisano zaradi preprečitve kaznivih dejanj na predmetih spora.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 182. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - dokazna ocena - izvedensko mnenje - imenovanje drugega izvedenca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv predhodne poškodbe na obseg škode
Dokazni postopek je namenjen temu, da se sodišče zanesljivo prepriča o obstoju relevantnih dejstev. Razumljivo je, da sodišče ni dolžno ponavljati dokazovanja, čeprav se stranka z njegovim izidom morebiti ne strinja. Strankina pravica do izvedbe dokaza namreč ni absolutna.
OZ člen 112, 1016, 1016/3, 1019, 1019/3, 1024, 1024/1.
poroštvo – prenehanje poroštva – izpolnitev glavnega dolžnika – ugovori poroka – ugovori glavnega dolžnika – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – stanje ob koncu glavne obravnave – nova dejstva
Toženec, od katerega tožnica v tej pravdi iz naslova poroštva zahteva plačilo zneska 7.873,39 EUR, bi z ugovorom, da je poroštvo prenehalo, ker je glavni dolžnik izpolnil obveznosti, za katere je bilo poroštvo dogovorjeno, lahko uspel le, če bi trdil (in tudi dokazal), da naj bi do plačila prišlo po koncu glavne obravnave. Vendar pa takšnih trditev ni podal oziroma iz njegovih pritožbenih navedb izhaja, da je do plačila prišlo po koncu glavne obravnave.
Dedni dogovor sodišče vnese v sklep o dedovanju, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve. V zemljiški knjigi se dedni dogovor po uradni dolžnosti realizira, če je za vknjižbo sposoben.
Sklenjen dedni dogovor stranke zavezuje kot pogodba civilnega prava.
kupoprodajna pogodba – razveza pogodbe – učinki razvezane pogodbe – hipoteka na nepremičninah – izvršba – škoda – nastanek škode – prodaja nepremičnin v izvršbi – neupravičena obogatitev – prikrajšanje – korist
Škoda je zmanjšanje premoženja ali preprečitev povečanja premoženja (132. člen OZ), zato vsak poseg v lastninsko pravico še ne pomeni hkrati pravno priznane premoženjske škode. Tožnik ni navedel konkretnih okoliščin, zaradi katerih se je njegovo premoženje zmanjšalo oziroma ni povečalo, zato ni izkazal, da mu je nastala pravno priznana premoženjska škoda. Tožnikov zahtevek tudi ni izkazan na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, ker mora biti tudi prikrajšanje konkretno in realno izkazano, teh dejstev pa tožnik opredeljeno ni zatrjeval.
ZIZ člen 53, 53/2, 239, 256, 257. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 40, 131, 131/2, 136, 214, 214/1, 215.
zavarovanje s predhodno odredbo – nedovoljenost zavarovanja – prisilna poravnava – namen prisilne poravnave – pravnomočno potrjena prisilna poravnava – prenehanje pravice uveljavljati plačilo pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi – jezikovna razlaga – sistematična razlaga določb zakona – namenska razlaga
Določbe ZIZ o predhodni odredbi je treba razlagati povezano z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi. Namen postopka prisilne poravnave je dati dolžniku čas, da zagotovi nadaljevanje poslovanja in odpravi stanje insolventnosti in temu je namenjena tudi določitev (novih) rokov za plačilo terjatev v sklepu o potrditvi prisilne poravnave. Če bi se upnikom terjatev, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, omogočilo doseči zavarovanje terjatev, za katerih plačilo po pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave rok še ni potekel, s prehodnimi odredbami, s katerimi bi se poseglo v premoženje dolžnika, katerega insolventnost se je reševala s postopkom prisilne poravnave, bi bil namen tega postopka izničen. V tem smislu je treba razlagati določbo, da s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem postopku (ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ) pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi, tako da se prepoved razteza tudi na zavarovanje s predhodno odredbo, kot jo je predlagal upnik v konkretnem primeru. Zgolj jezikovna razlaga določbe zato ne pride v poštev.
IZVRŠILNO PRAVO – ENERGETIKA – STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV
VSL0053501
ZIZ člen 24, 24/4, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-7, 56a. EZ člen 61. EZ-1 člen 478, 478/1. ZUreP-1 člen 93. SPZ člen 8.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – ugovor novega dolžnika – nedopustnost izvršbe – predmeti, izvzeti iz izvršbe – objekt elektroinfrastrukture – nedopustnost izvršbe na objektu elektroinfrastrukture – smisel nedopustnosti izvršbe – združitev lastninskopravnih položajev nepremičnine in objekta elektroinfrastrukture, ki na njej stoji – postopek razlastitve – pridobitev nepremičnine v postopku razlastitve – položaj razlastitvenega upravičenca
Postopek razlastitve je subsidiaren, če ni pogodbene volje obeh strank. Tako je dejansko skozi pravni promet v tem primeru prišlo do situacije, da je prišlo do združitve lastninskopravnih položajev nepremičnine in objekta, ki na njej stoji. Zato je pravo vprašanje, ki se v tej zadevi postavlja, dopustnost oprave izvršbe na tako nepremičnino skozi določbo 7. točke 55. člena ZIZ. Smisel 7. točke 55. člena ZIZ ni v tem, da se upniku prepreči prodajo nepremičnine oziroma predmeta izvršbe in posledično poplačilo terjatve (iz vrednosti tega premoženja), temveč (tudi) v tem, da se kupcu zagotovi možnost pridobitve lastninske pravice na predmetu izvršbe (v nasprotnem primeru je prodaja obremenjena s pravno napako), hkrati pa se varuje predmet kot tak zaradi njegove pomembnosti. S tem se sicer posega v upnikovo pravico do poplačila terjatve iz dolžnikovega premoženja, vendar prav 7. točka 55. člena ZIZ hkrati pokaže, da ta pravica ni absolutna in neomejena.
Če bi bila nepremičnina pridobljena v postopku razlastitve, razlastitveni upravičenec vsekakor ni realni dolžnik iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ, saj bi taka prodaja v izvršilnem postopku nasprotovala smislu razlastitve.
S tem, ko je sodišče od izvajalca zahtevalo, da pri sestavi predračuna navede vsa predvidljiva potrebna dela za izvedbo posla, od tožnika ni zahtevalo višje mere dobrega strokovnjaka od tiste, ki je določena v 6. členu OZ, zaradi česar očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.
pristop k dolgu – zmota o identiteti – volja stranke – naročnik – neposredni zahtevek – podizvajalec – projektna družba – pooblaščenec po zaposlitvi
Čeprav je bil podizvajalec v zmoti, kdo je naročnik po 631. členu OZ, je glede na konkretne okoliščine primera treba šteti, da so pravni učinki iz 631. člena OZ nastopili pri naročniku.
spremenjene razmere – znižanje preživnine – stiki v času otroških počitnic – preživninske potrebe otrok – preživninske sposobnosti staršev – brezposelnost – načelo smotrnosti – korist otroka
Sodišče prve stopnje je odločitev o ločitvi postopkov pravilno utemeljilo s tem, da se v obeh postopkih odloča o istih vprašanjih, otrok pa bi bil v dveh postopkih tako izpostavljen dvema izvedeniškima ocenjevanjema, kar ni najbolje za korist otroka.
V stečaju ni izpodbojna vsaka nadomestna izpolnitev, ker nadomestna izpolnitev, če je po vrednosti enakovredna, sama po sebi še ne pomeni zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika.
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 311, 312, 312/1.
pobotanje medsebojnih terjatev – procesni pobot – ugovor zaradi pobota – pripojitev družbe – pogoj vzajemnosti – materialnopravni pobot – pobotna izjava
Pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti (prvi odstavek 312. člena OZ), toženec pa ni trdil, da bi podal pobotno izjavo prej, kot v ugovoru zoper slep o izvršbi.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Že v pravdnem postopku je bilo zatrjevano, da tožnik nepremičnine, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe, oddaja, vsa navedena dejstva pa prepričljivo kažejo, da ima tožnik lastna sredstva, s katerimi bo lahko plačal sodno takso v rokih, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Okoliščina, da tožnik ni več na prestajanju zaporne kazni, le še dodatno potrjuje večje možnosti, da bo tožnik lahko plačal taksno obveznost.
Osebi, katerih zaslišanje je predlagala tožena stranka, bi sicer lahko izpovedali o obstoju ustnega dogovora o tristranskem pravnem razmerju, ker nista stranki sporne pisne pogodbe pa ne bi vedele povedati nič v zvezi z njeno vsebino oziroma veljavnostjo. Zato njuno zaslišanje ne bi spremenilo dejstva, da je tožena stranka sporno pogodbo sklenila in se z njo zavezala za dobavo plovila tožeči stranki. Dejstvu sklenitve pogodbe tožena stranka ni ugovarjala, kot tudi ni podala trditev o njeni morebitni neveljavnosti. Pogodba, ki je veljavno sklenjena, pa nedvomno pogodbeni stranki zavezuje, da jo izpolnita.
Zaradi delnega umika tožbe se vrednost spornega predmeta ni spremenila, zato umik na odločitev o stroških ni imel vpliva.
Trditve v pritožbi so nedopustna pritožbena novota, ker pritožba ni izkazala opravičljivega razloga za njihovo neuveljavljanje v postopku pred sodiščem prve stopnje.
izvršba na podlagi verodostojne listine – umik predloga za izvršbo – stroški ugovora
Pritožba sicer pravilno poudarja, da so določbe ZIZ (38. člen) glede odločanja o stroških postopka specialnejše od tistih, ki jih določa ZPP. To načeloma sicer velja, vendar predvsem v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.
Določba 441. člena ZPP ureja le vprašanje umika predloga za izdajo plačilnega naloga, ne ureja pa vprašanja, kako sodišče odloči o stroških morebiti vloženega ugovora, če je predlog za izvršbo predhodno umaknjen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0081472
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1, 33/2. Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo - kontrahirna dolžnost - povrnitev škode - civilna kazen - stroški terenskega preverjanja - DDV - davčni obračun - trditvena podlaga - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.