SPZ člen 8, 67, 67/5. SZ-1 člen 3, 5, 25. OZ člen 384, 384/1, 385, 385/1, 386, 386/1. ZPP člen 180, 180/1, 350, 350/2, 355.
lastninska pravica – negatorna tožba – postavitev cestne zapornice – zapornica – povezanost zemljišča in objekta – upravljanje s stvarjo – načelo specialnosti – superficies solo cedit – solastniki – nujno enotno sosporništvo – pasivna legitimacija – alternativna kumulacija tožbenih zahtevkov – upravljanje v večstanovanjskih stavbah – skupni deli stavbe
Materialno pravo ne dopušča možnosti kumulacije alternativnih tožbenih zahtevkov.
Zapornica ni samostojna stvar in v skladu z načelom specialnosti ne more biti predmet pridobitve (ne lastninske ne kakšnih drugih) stvarnih pravic. Je sestavina zemljšča in deli njegovo (pravno) usodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081479
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost zahtevka – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost – stroški terenskega preverjanja – preprečevanje zamud pri plačilih – stroški opominjanja
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
zavarovalna pogodba – kasko zavarovanje – prostovoljno zavarovanje – splošni pogoji – razlaga splošnih pogojev – pojem prometne nesreče – nezgoda pri delu s traktorjem
V pojmu prometne nesreče so zajete le nesreče, ki so povezane s prometom, premikanjem vozil po cesti, na kar kaže že smisel in pomen pridevnika „prometna“.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO– STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0070967
ZIZ člen 64, 65. ZZK-1 člen 8.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe – ugovor tretjega – pravica, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – prenos lastninske pravice – kupoprodajna pogodba – hipoteka na prodani stvari – trenutek pridobitve lastninske pravice
Za izločitveno tožbo in za ugovor tretjega v izvršilnem postopku velja, da mora tožnik izkazati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Tožnika sta dokazala, da sta že leta 2000 s prvotoženko sklenila in izvršila kupoprodajno pogodbo za nepremičnini, na katerih je bila leta 2007 vpisana hipoteka za posojilo v korist drugotoženca. Ker je bil notarski zapis v posebni pravdi ugotovljen za ničnega, toženca ne moreta uspeti z obrambo, da sta razpolagala z nepremičnino ob upoštevanju zemljiškoknjižnega stanja.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080655
ZFPPIPP člen 221o. ZGD-1 člen 623, 623/5, 624, 624/2. ZPP člen 199.
prisilna poravnava - izčlenitev z ustanovitvijo novih družb - prisilna poravnava s prestrukturiranjem z izčlenitvijo - prenos premoženja - prenos terjatve - prevzem pogodbenih pravic in obveznosti - pravno nasledstvo - procesno nasledstvo - dokazilo o prenosu terjatve - stranska intervencija - priglasitev intervencije
B. d.o.o. kot univerzalni pravni naslednik bi namesto tožeče stranke vstopil v to pravdo, če bi tožeča stranka uspela dokazati, da je predmet prenosa tudi v tem gospodarskem sporu vtoževana terjatev.
Intervenient za priglasitev intervencije ne potrebuje poziva sodišča, ampak to lahko stori sam kadarkoli, če ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od teh strank.
pravica do povračila škode - vzročna zveza - teorija o ratio legis vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - požig - odškodninska odgovornost države - ogled kraja kaznivega dejanja - omejitev gibanja na kraju kaznivega dejanja
Za odškodninsko odgovornost je pravno pomemben tisti vzrok, ki ga kršena norma glede na svoj namen šteje za vzrok. Sojenje v razumnem roku ni predpisano zaradi preprečitve kaznivih dejanj na predmetih spora.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 182. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - dokazna ocena - izvedensko mnenje - imenovanje drugega izvedenca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv predhodne poškodbe na obseg škode
Dokazni postopek je namenjen temu, da se sodišče zanesljivo prepriča o obstoju relevantnih dejstev. Razumljivo je, da sodišče ni dolžno ponavljati dokazovanja, čeprav se stranka z njegovim izidom morebiti ne strinja. Strankina pravica do izvedbe dokaza namreč ni absolutna.
objava popravka – popravek v širšem smislu – objektivno poročanje novinarja
Zahtevani popravek mora zakonske pogoje res izpolnjevati kot celota in za zavrnitev objave popravka zadošča že, če le del besedila zahtevanega popravka ne izpolnjuje teh pogojev. A tega stališča si ni mogoče razlagati atomistično.
spremenjene razmere – znižanje preživnine – stiki v času otroških počitnic – preživninske potrebe otrok – preživninske sposobnosti staršev – brezposelnost – načelo smotrnosti – korist otroka
Sodišče prve stopnje je odločitev o ločitvi postopkov pravilno utemeljilo s tem, da se v obeh postopkih odloča o istih vprašanjih, otrok pa bi bil v dveh postopkih tako izpostavljen dvema izvedeniškima ocenjevanjema, kar ni najbolje za korist otroka.
OZ člen 147, 165, 239, 239/1, 239/2, 243, 243/3, 299, 299/2. ZPP člen 359.
shranjevalna pogodba - pogodba o lizingu - uničenje predmeta lizinga - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost za drugega - tek zamudnih obresti
Pogoj, da je mogoče govoriti o lastništvu določenega predmeta, je da predmet obstoji. Tožnica je toženki izročila razbitino avtomobila zaradi ocene stroškov popravila, toženka pa tožnici predmeta ni vrnila. Materialnopravna podlaga odločitve je pogodbena odškodninska odgovornost.
Ker je bilo s pravnomočnim sklepom o dedovanju po zapustniku odločeno o dedovanju zaščitene kmetije, je pomembno, ali novo zapuščinsko maso sestavlja premoženje, ki spada v sklop zaščitene kmetije. Če ne, gre lahko za dve zapuščinski masi, ki se obravnavata po različnih pravilih in je treba odločiti o dedovanju kasneje najdene zapuščine na novi zapuščinski obravnavi.
pristop k dolgu – zmota o identiteti – volja stranke – naročnik – neposredni zahtevek – podizvajalec – projektna družba – pooblaščenec po zaposlitvi
Čeprav je bil podizvajalec v zmoti, kdo je naročnik po 631. členu OZ, je glede na konkretne okoliščine primera treba šteti, da so pravni učinki iz 631. člena OZ nastopili pri naročniku.
OZ člen 112, 1016, 1016/3, 1019, 1019/3, 1024, 1024/1.
poroštvo – prenehanje poroštva – izpolnitev glavnega dolžnika – ugovori poroka – ugovori glavnega dolžnika – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – stanje ob koncu glavne obravnave – nova dejstva
Toženec, od katerega tožnica v tej pravdi iz naslova poroštva zahteva plačilo zneska 7.873,39 EUR, bi z ugovorom, da je poroštvo prenehalo, ker je glavni dolžnik izpolnil obveznosti, za katere je bilo poroštvo dogovorjeno, lahko uspel le, če bi trdil (in tudi dokazal), da naj bi do plačila prišlo po koncu glavne obravnave. Vendar pa takšnih trditev ni podal oziroma iz njegovih pritožbenih navedb izhaja, da je do plačila prišlo po koncu glavne obravnave.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064876
ZPP člen 408, 408/2, 421, 421/4.
stiki – spremenjene razmere – nevezanost sodišča na postavljene zahtevke
Ko je prvo sodišče ugotovilo, da v nastali situaciji ureditev stikov med nasprotnim udeležencem in otrokoma po izvršilnem naslovu (vsaj trenutno) ni primerna, bi moralo s pomočjo sodne izvedenke ugotoviti z vidika varovanja koristi obeh otrok, na kakšen način oziroma kako naj bi se ti stiki v določenem prehodnem obdobju ponovno, postopno in zelo diskretno nenasilno vzpostavili ter temu ustrezno spremeniti odločbo o stikih v izvršilnem naslovu.
Izgubljeni dobiček, kot ga zahteva tožeča stranka, nedvomno pomeni pozitivni pogodbeni interes. Do plačila slednjega pa glede na to, da Pogodba ni bila sklenjena, ne more biti upravičena.
Ponudba se od ostalih namer za sklenitev pogodbe loči po tem, da ponudnika zavezuje k sklenitvi pogodbe. Oseba, ki jo poda, je ne more umakniti, le od naslovnika pa je odvisno, ali bo ponudbo sprejel. Če jo sprejme, je pogodba sklenjena. Da predlog za sklenitev pogodbe izpolnjuje pogoje za ponudbo v smislu prvega odstavka 22. člena OZ mora med drugim izražati voljo ponudnika, da je v primeru sprejema s pogodbo zavezan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0080644
OZ člen 83. ZVPot člen 46c. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop od pogodbe – dogovor – dokazovanje – obličnost
Pogodbeni stranki sta se zaradi lažjega dokazovanja dogovorili, da bosta dopolnitve pogodbe sklepali v pisni obliki, ni pa zaradi tega ničen vsak dogovor, ki ni sklenjen v takšni obliki. Stranka zato lahko dokaže obstoj ustnega dogovora.
Patent je pravica, ki jo ima nosilec patenta. Glede pravnega učinka ničnostnega zahtevka se dopolnilno uporabljajo določbe OZ. Glede na določbe OZ učinkuje ničnost za vnazaj. Če določene pogodbe – ali v tem primeru pravice – ni, je tudi ni za nikogar in zoper nikogar. To velja tudi za zahtevek na ugotovitev ničnosti patenta: odločitev v tem sporu učinkuje za in zoper vsakogar.
Soimetniki patenta so nujni sosporniki, če so tožena stranka.
Z ničnostno tožbo ni mogoče zahtevati razveljavitve patenta. Mogoče je zahtevati le ugotovitev ničnosti.
Stranka v postopku lahko postavi tožbeni zahtevek kakor hoče. Z njim lahko uspe le, če obstaja pravni temelj za takšen zahtevek. Če ga ni, potem mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081481
ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost zahtevka – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost – stroški terenskega preverjanja – preprečevanje zamud pri plačilih – stroški opominjanja
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
prehod zapuščine na dediče – določitev kroga dedičev – dedovanje denacionaliziranega premoženja
Z 78. členom ZDen je določeno, da se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, zapuščina pa na dediče preide s pravnomočnostjo določbe o denacionalizaciji.
Krog dedičev, ki so upravičeni dedovati denacionalizirano premoženje, torej ni enak krogu dedičev, ki so bili upravičeni dedovati premoženje, ki ga je zapustnica imela ob smrti.