V stečaju ni izpodbojna vsaka nadomestna izpolnitev, ker nadomestna izpolnitev, če je po vrednosti enakovredna, sama po sebi še ne pomeni zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070952
SPZ člen 70, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5. ZNP člen 4, 126. ZPP člen 337, 337/1.
solastnina – postopek za delitev solastnine – način delitve – fizična delitev – preoblikovanje solastnine v etažno lastnino – posegi v objekt – znatni stroški – dodelitev enemu od solastnikov – izplačilo drugega – pomanjkanje denarnih sredstev – civilna delitev – prodaja nepremičnine in razdelitev kupnine – predlog za odlog delitve – manjvrednost nepremičnine zaradi preužitka – možnost izjave – zaslišanje udeležencev v nepravdnem postopku – pritožbena novota – odločitev o stroških postopka – plačilo sodne takse za predlog – odlog plačila sodne takse za predlog do pravnomočnosti odločitve
Zatrjevana razloga, kot sta slabe razmere na trgu in obremenjenost nepremičnine s preužitkom, nista prehodnega značaja, zato ne dajeta podlage za odlog delitve solastnine.
upravitelj prisilne poravnave, stečaja in likvidacije – zbornica upraviteljev – obvezno članstvo – pristopna izjava – izstop iz članstva – pravica do združevanja
S spremembami ZFPPIPP-C v letu 2010 je bila ustanovljena zbornica upraviteljev, ki je določila obvezno članstvo upravitelja v njej. Oseba pridobi položaj člana zbornice z vpisom v seznam upraviteljev. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da za dosedanje člane ni potrebna posebna pristopna izjava, temveč se šteje, da avtomatično postanejo člani po spremenjenem zakonu, s tem da imajo možnost, da jim članstvo preneha z izstopom oziroma izbrisom. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno citiralo določbe in prakso Ustavnega sodišča, da zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih oseb, da se svobodno združujejo.
Ker je bilo s pravnomočnim sklepom o dedovanju po zapustniku odločeno o dedovanju zaščitene kmetije, je pomembno, ali novo zapuščinsko maso sestavlja premoženje, ki spada v sklop zaščitene kmetije. Če ne, gre lahko za dve zapuščinski masi, ki se obravnavata po različnih pravilih in je treba odločiti o dedovanju kasneje najdene zapuščine na novi zapuščinski obravnavi.
zavarovalna pogodba – kasko zavarovanje – prostovoljno zavarovanje – splošni pogoji – razlaga splošnih pogojev – pojem prometne nesreče – nezgoda pri delu s traktorjem
V pojmu prometne nesreče so zajete le nesreče, ki so povezane s prometom, premikanjem vozil po cesti, na kar kaže že smisel in pomen pridevnika „prometna“.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064876
ZPP člen 408, 408/2, 421, 421/4.
stiki – spremenjene razmere – nevezanost sodišča na postavljene zahtevke
Ko je prvo sodišče ugotovilo, da v nastali situaciji ureditev stikov med nasprotnim udeležencem in otrokoma po izvršilnem naslovu (vsaj trenutno) ni primerna, bi moralo s pomočjo sodne izvedenke ugotoviti z vidika varovanja koristi obeh otrok, na kakšen način oziroma kako naj bi se ti stiki v določenem prehodnem obdobju ponovno, postopno in zelo diskretno nenasilno vzpostavili ter temu ustrezno spremeniti odločbo o stikih v izvršilnem naslovu.
Izgubljeni dobiček, kot ga zahteva tožeča stranka, nedvomno pomeni pozitivni pogodbeni interes. Do plačila slednjega pa glede na to, da Pogodba ni bila sklenjena, ne more biti upravičena.
Ponudba se od ostalih namer za sklenitev pogodbe loči po tem, da ponudnika zavezuje k sklenitvi pogodbe. Oseba, ki jo poda, je ne more umakniti, le od naslovnika pa je odvisno, ali bo ponudbo sprejel. Če jo sprejme, je pogodba sklenjena. Da predlog za sklenitev pogodbe izpolnjuje pogoje za ponudbo v smislu prvega odstavka 22. člena OZ mora med drugim izražati voljo ponudnika, da je v primeru sprejema s pogodbo zavezan.
Na podlagi zakona sprejeta ustaljena sodna praksa ne dopušča možnosti, da bi predlagateljica dobila s fizično delitvijo nepremičnine svoj solastni delež, ostala dva solastnika pa bi svoj delež dobila izplačan v denarju.
neoprava procesnega dejanja – opustitev odgovora na spremembo tožbe – nenavzočnost toženca na naroku za glavno obravnavo – priznana dejstva – izdaja sodbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – očitno neutemeljen predlog – sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje brez razpisa naroka – neobstoj pooblastilnega razmerja z odvetnico – nepravilno vročanje odvetnici – napaka sodišča
Pri presoji utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje se presoja upravičenost zamude stranke, ne pa to, ali je odločba, ki je posledica neaktivnosti stranke, pravilna.
delitev solastnine – pasivna legitimacija – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujno sosporništvo – vsebina predloga za delitev solastnine – navedba vseh solastnikov v predlogu – predlog zoper mrtvo osebo – zavrženje predloga za delitev solastnine
Ker je predlagateljica v spremenjenem predlogu kot nasprotna udeleženca navedla solastnika, ki sta umrla pred vložitvijo prvotnega predloga, gre za procesno pomanjkljivost oziroma absolutno procesno oviro, ki je ni mogoče odpraviti na podlagi določbe 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zato je odločitev o zavrženju predloga pravilna.
OZ člen 168, 168/2, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – glavoboli – vzročna zveza – strošek masaže – vpliv na okrevanje – valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) – odločitev o stroških postopka – delni uspeh v pravdi – povrnitev stroškov v celoti
Kot izhaja iz listinske dokumentacije, specialistka nevrologinja tožniku res ni predpisala ročnih masaž v smislu redne in nujne rehabilitacije, kar pa še ne pomeni, da tožnik do povračila stroškov te storitve ni upravičen. Bistveno je, da mu je nevrologinja ročne masaže priporočila.
policijska intervencija – nevarna dejavnost – delovna naloga policista – nadpovprečno močna oseba neobvladljiva zaradi alkoholiziranosti – vmesna sodba
Zmotna je pritožbena trditev, da policijska intervencija ne more predstavljati izrednega (neobičajnega) dogodka, češ da naj bi šlo „zgolj“ za običajno delovno nalogo policista. Intervencija seveda sodi med delovne naloge policista, a pritožba spregleda, da so policisti dolžni intervenirati tudi v situacijah, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov za njih (kot je bilo to v konkretnem primeru) predstavljajo povečano škodno nevarnost. In to navkljub njihovi izurjenosti, izkušnjam in ustrezni opremljenosti. Vse navedene lastnosti zadostujejo za situacije, ki so običajne. Ne morejo pa biti policisti vnaprej izurjeni (pripravljeni oziroma opremljeni) za neobičajne (nepredvidljive) situacije.
pravdna sposobnost – zastopanje – pooblastilo po zaposlitvi – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – podjemna pogodba
Ugotovitev, da je pogodbo za toženca sklenila oseba, ki za to ni bila pooblaščena, še ne pomeni, da je toženec, ki svoji vezanosti oziroma oddanemu naročilu poprave poškodb ni nasprotoval (in je tudi poravnal enega izmed treh s strani tožnice izdanih računov), prost obveznosti. Možnost, da neupravičeno zastopani pogodbo, ki jo je sklenil nekdo kot njegov pooblaščenec brez njegovega pooblastila, naknadno odobri, zakon celo izrecno predvideva.
Na kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi pravdno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – spor o obstoju predpostavk za odpoved najemne pogodbe
Toženčevo nestrinjanje z odpovedjo najemne pogodbe je izraženo že s tem, da še vedno zaseda stanovanje, ki je predmet tožbe, in da ves postopek vztraja, da niso izpolnjene predpostavke za učinkovito odpoved in za utemeljenost posledične zahteve za izpraznitev in izročitev stanovanja.
Zaradi nedopustnega ravnanja stranke ni nedopusten (zoper prisilne predpise in moralo) tudi posel sam. Vsebina pogodbene ureditve je namreč tista, ki mora biti v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnim načelom, če naj bo posel ničen.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – parkiranje avtomobila na služnostno pot – negatorna tožba – zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – solidarna obveznost – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – odstranitev avtomobila – dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug kot dolžnik – več izvršilnih sredstev – izbira upnika – manjša škodljivost za dolžnika – materialno procesno vodstvo – dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka postavila na njeno služnostno pot vozilo in da zato nima dostopa do hiše. Z začasno odredbo predlaga, da sodišče naloži toženi stranki, da vozilo odmakne in v nasprotnem primeru zagrozi z denarno kaznijo po določbi 226. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zmotno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe samo iz razloga, da bi tožeča stranka morala predlagati izvršilno sredstvo po 225. členu ZIZ. Upnik ima možnost izbire, še posebno, če trdi, da bo izvršba za dolžnika cenejša, za upnika pa hitrejša, če dolžnik umakne vozilo sam.
Nepristranskost sodnikov je treba ocenjevati tudi po zunanjem videzu, namreč kako jo lahko razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče ravna in odloča nepristransko, temveč ne smejo biti podane niti okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti.