OZ člen 112, 1016, 1016/3, 1019, 1019/3, 1024, 1024/1.
poroštvo – prenehanje poroštva – izpolnitev glavnega dolžnika – ugovori poroka – ugovori glavnega dolžnika – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – stanje ob koncu glavne obravnave – nova dejstva
Toženec, od katerega tožnica v tej pravdi iz naslova poroštva zahteva plačilo zneska 7.873,39 EUR, bi z ugovorom, da je poroštvo prenehalo, ker je glavni dolžnik izpolnil obveznosti, za katere je bilo poroštvo dogovorjeno, lahko uspel le, če bi trdil (in tudi dokazal), da naj bi do plačila prišlo po koncu glavne obravnave. Vendar pa takšnih trditev ni podal oziroma iz njegovih pritožbenih navedb izhaja, da je do plačila prišlo po koncu glavne obravnave.
Dedni dogovor sodišče vnese v sklep o dedovanju, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve. V zemljiški knjigi se dedni dogovor po uradni dolžnosti realizira, če je za vknjižbo sposoben.
Sklenjen dedni dogovor stranke zavezuje kot pogodba civilnega prava.
neoprava procesnega dejanja – opustitev odgovora na spremembo tožbe – nenavzočnost toženca na naroku za glavno obravnavo – priznana dejstva – izdaja sodbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – očitno neutemeljen predlog – sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje brez razpisa naroka – neobstoj pooblastilnega razmerja z odvetnico – nepravilno vročanje odvetnici – napaka sodišča
Pri presoji utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje se presoja upravičenost zamude stranke, ne pa to, ali je odločba, ki je posledica neaktivnosti stranke, pravilna.
OZ člen 168, 168/2, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – glavoboli – vzročna zveza – strošek masaže – vpliv na okrevanje – valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) – odločitev o stroških postopka – delni uspeh v pravdi – povrnitev stroškov v celoti
Kot izhaja iz listinske dokumentacije, specialistka nevrologinja tožniku res ni predpisala ročnih masaž v smislu redne in nujne rehabilitacije, kar pa še ne pomeni, da tožnik do povračila stroškov te storitve ni upravičen. Bistveno je, da mu je nevrologinja ročne masaže priporočila.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070983
SPZ člen 67, 99, 100. OZ člen 122, 125, 125/1, 125/2, 427.
večstanovanjska zgradba – solastnina – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – negatorna tožba – poseg v skupne dele stanovanjske stavbe – posest dela notranjega atrija in vgradne omare v skupnem hodniku – protipravnost – upravljanje s solastno stvarjo – kršitev upravičenja solastnikov upravljati s stvarjo v solastnini – dogovor o načinu uporabe, sklenjen s prvotnim lastnikom – neseznanjenost ostalih solastnikov z dogovorom – nevezanost na dogovor
Omejitve solastninskih upravičenj, dogovorjene med prodajalcem in tožencem v njegovo korist, niso omenjene v pogodbah, ki jih je prodajalec (nato) sklepal z ostalimi kupci – solastniki. To pomeni, da sklenjeni dogovor med prodajalcem in tožencem ne zavezuje tožnika in ostale solastnike. Nadaljnji kupci (solastniki) so singularni in ne univerzalni pravni nasledniki prodajalca. Zato pogodba, sklenjena med prodajalcem in tožencem, ustvarja pravice in obveznosti le med njima in njunimi univerzalnimi pravnimi nasledniki (prvi in drugi odstavek 125. člena OZ).
SPZ člen 8, 67, 67/5. SZ-1 člen 3, 5, 25. OZ člen 384, 384/1, 385, 385/1, 386, 386/1. ZPP člen 180, 180/1, 350, 350/2, 355.
lastninska pravica – negatorna tožba – postavitev cestne zapornice – zapornica – povezanost zemljišča in objekta – upravljanje s stvarjo – načelo specialnosti – superficies solo cedit – solastniki – nujno enotno sosporništvo – pasivna legitimacija – alternativna kumulacija tožbenih zahtevkov – upravljanje v večstanovanjskih stavbah – skupni deli stavbe
Materialno pravo ne dopušča možnosti kumulacije alternativnih tožbenih zahtevkov.
Zapornica ni samostojna stvar in v skladu z načelom specialnosti ne more biti predmet pridobitve (ne lastninske ne kakšnih drugih) stvarnih pravic. Je sestavina zemljšča in deli njegovo (pravno) usodo.
povrnitev stroškov ugovora - umik predloga za izvršbo
1. Ker ZIZ v 38. členu nima določila, kako se odloča o povrnitvi stroškov ugovora, v primeru, da je bil predlog za izvršbo umaknjen in postopek ustavljen, je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je bil umik predloga za izvršbo podan v sprejemljivem časovnem okvirju – splošnem roku 8 dni za izvedbo procesnih dejanj v izvršilnem postopku. V takih primerih je namreč pravilno uporabiti smiselno določbo 158. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), ki ureja povrnitev stroškov v primeru umika tožbe.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 122, 122/1, 122/1-6, 122/4, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/2-2, 308, 308/2, 308/4. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-1. ZPP člen 154, 154/1, 157, 188.
stečajni postopek - avtomatična prijava terjatve in ločitvene pravice - prijava hipoteke - prijava terjatve, zavarovane s hipoteko - že plačana terjatev - nepotrebna hipoteka - materialno prenehanje hipoteke - izjava o umiku prijave terjatve in ločitvene pravice - izdaja in objava sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic - povod za tožbo - stroški postopka
Določba 298a. člena ZFPPIPP pomeni ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni treba prijavljati v stečajnem postopku, saj avtomatično veljata za prijavljeni. Korelat te ugodnosti je njihova dolžnost, da takrat, ko je terjatev že bila plačana in je s tem podan izbrisni razlog hipoteke iz prve alineje drugega odstavka 154. člena SPZ (t. i. materialno prenehanje hipoteke), podajo izjavo o umiku prijave terjatve in ločitvene pravice. To pa morajo storiti še pred izdajo in objavo sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, sicer stečajnemu upravitelju začne teči rok enomesečni za vložitev tožbe po drugem odstavku 308. člena ZFPPIPP. Takšnega umika prijave tožena stranka ni podala. Ker tožena stranka prijave terjatve ni umaknila, je dala povod za tožbo v smislu 157. člena ZPP.
delitev solastnine – pasivna legitimacija – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujno sosporništvo – vsebina predloga za delitev solastnine – navedba vseh solastnikov v predlogu – predlog zoper mrtvo osebo – zavrženje predloga za delitev solastnine
Ker je predlagateljica v spremenjenem predlogu kot nasprotna udeleženca navedla solastnika, ki sta umrla pred vložitvijo prvotnega predloga, gre za procesno pomanjkljivost oziroma absolutno procesno oviro, ki je ni mogoče odpraviti na podlagi določbe 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zato je odločitev o zavrženju predloga pravilna.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0081472
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1, 33/2. Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo - kontrahirna dolžnost - povrnitev škode - civilna kazen - stroški terenskega preverjanja - DDV - davčni obračun - trditvena podlaga - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
napotitev na pravdo – izločitveni zahtevek – manj verjetna pravica
Ob tem, ko dedinja C.C. ni priznala izločitvenega zahtevka dedinje A.A. in upnika, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo A.A., saj je njena pravica manj verjetna.
IZVRŠILNO PRAVO – ENERGETIKA – STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV
VSL0053501
ZIZ člen 24, 24/4, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-7, 56a. EZ člen 61. EZ-1 člen 478, 478/1. ZUreP-1 člen 93. SPZ člen 8.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – ugovor novega dolžnika – nedopustnost izvršbe – predmeti, izvzeti iz izvršbe – objekt elektroinfrastrukture – nedopustnost izvršbe na objektu elektroinfrastrukture – smisel nedopustnosti izvršbe – združitev lastninskopravnih položajev nepremičnine in objekta elektroinfrastrukture, ki na njej stoji – postopek razlastitve – pridobitev nepremičnine v postopku razlastitve – položaj razlastitvenega upravičenca
Postopek razlastitve je subsidiaren, če ni pogodbene volje obeh strank. Tako je dejansko skozi pravni promet v tem primeru prišlo do situacije, da je prišlo do združitve lastninskopravnih položajev nepremičnine in objekta, ki na njej stoji. Zato je pravo vprašanje, ki se v tej zadevi postavlja, dopustnost oprave izvršbe na tako nepremičnino skozi določbo 7. točke 55. člena ZIZ. Smisel 7. točke 55. člena ZIZ ni v tem, da se upniku prepreči prodajo nepremičnine oziroma predmeta izvršbe in posledično poplačilo terjatve (iz vrednosti tega premoženja), temveč (tudi) v tem, da se kupcu zagotovi možnost pridobitve lastninske pravice na predmetu izvršbe (v nasprotnem primeru je prodaja obremenjena s pravno napako), hkrati pa se varuje predmet kot tak zaradi njegove pomembnosti. S tem se sicer posega v upnikovo pravico do poplačila terjatve iz dolžnikovega premoženja, vendar prav 7. točka 55. člena ZIZ hkrati pokaže, da ta pravica ni absolutna in neomejena.
Če bi bila nepremičnina pridobljena v postopku razlastitve, razlastitveni upravičenec vsekakor ni realni dolžnik iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ, saj bi taka prodaja v izvršilnem postopku nasprotovala smislu razlastitve.
pristop k dolgu – zmota o identiteti – volja stranke – naročnik – neposredni zahtevek – podizvajalec – projektna družba – pooblaščenec po zaposlitvi
Čeprav je bil podizvajalec v zmoti, kdo je naročnik po 631. členu OZ, je glede na konkretne okoliščine primera treba šteti, da so pravni učinki iz 631. člena OZ nastopili pri naročniku.
OZ člen 147, 165, 239, 239/1, 239/2, 243, 243/3, 299, 299/2. ZPP člen 359.
shranjevalna pogodba - pogodba o lizingu - uničenje predmeta lizinga - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost za drugega - tek zamudnih obresti
Pogoj, da je mogoče govoriti o lastništvu določenega predmeta, je da predmet obstoji. Tožnica je toženki izročila razbitino avtomobila zaradi ocene stroškov popravila, toženka pa tožnici predmeta ni vrnila. Materialnopravna podlaga odločitve je pogodbena odškodninska odgovornost.
S tem, ko je sodišče od izvajalca zahtevalo, da pri sestavi predračuna navede vsa predvidljiva potrebna dela za izvedbo posla, od tožnika ni zahtevalo višje mere dobrega strokovnjaka od tiste, ki je določena v 6. členu OZ, zaradi česar očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081481
ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost zahtevka – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost – stroški terenskega preverjanja – preprečevanje zamud pri plačilih – stroški opominjanja
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
policijska intervencija – nevarna dejavnost – delovna naloga policista – nadpovprečno močna oseba neobvladljiva zaradi alkoholiziranosti – vmesna sodba
Zmotna je pritožbena trditev, da policijska intervencija ne more predstavljati izrednega (neobičajnega) dogodka, češ da naj bi šlo „zgolj“ za običajno delovno nalogo policista. Intervencija seveda sodi med delovne naloge policista, a pritožba spregleda, da so policisti dolžni intervenirati tudi v situacijah, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov za njih (kot je bilo to v konkretnem primeru) predstavljajo povečano škodno nevarnost. In to navkljub njihovi izurjenosti, izkušnjam in ustrezni opremljenosti. Vse navedene lastnosti zadostujejo za situacije, ki so običajne. Ne morejo pa biti policisti vnaprej izurjeni (pripravljeni oziroma opremljeni) za neobičajne (nepredvidljive) situacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070968
ZVEtL člen 13, 30, 30/5. ZNP člen 35, 35/5. ZOdvT člen 21, 22, 22/1, 22/2.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pravnomočna upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k stavbi – odločitev o stroških postopka – vrednost spornega predmeta – nepremičnine v splošni rabi in izven pravnega prometa
Vrednost nepremičnin, ki so v splošni rabi in izven pravnega prometa, ni mogoče ocenjevati po kriterijih, po katerih se ocenjujejo zemljišča, na katerih lahko pridobijo lastninsko pravico posamezniki. Za take primere ZOdvT v drugem odstavku 22. člena določa vrednost predmeta 4.000,00 EUR.