neoprava procesnega dejanja – opustitev odgovora na spremembo tožbe – nenavzočnost toženca na naroku za glavno obravnavo – priznana dejstva – izdaja sodbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – očitno neutemeljen predlog – sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje brez razpisa naroka – neobstoj pooblastilnega razmerja z odvetnico – nepravilno vročanje odvetnici – napaka sodišča
Pri presoji utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje se presoja upravičenost zamude stranke, ne pa to, ali je odločba, ki je posledica neaktivnosti stranke, pravilna.
kupoprodajna pogodba – razveza pogodbe – učinki razvezane pogodbe – hipoteka na nepremičninah – izvršba – škoda – nastanek škode – prodaja nepremičnin v izvršbi – neupravičena obogatitev – prikrajšanje – korist
Škoda je zmanjšanje premoženja ali preprečitev povečanja premoženja (132. člen OZ), zato vsak poseg v lastninsko pravico še ne pomeni hkrati pravno priznane premoženjske škode. Tožnik ni navedel konkretnih okoliščin, zaradi katerih se je njegovo premoženje zmanjšalo oziroma ni povečalo, zato ni izkazal, da mu je nastala pravno priznana premoženjska škoda. Tožnikov zahtevek tudi ni izkazan na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, ker mora biti tudi prikrajšanje konkretno in realno izkazano, teh dejstev pa tožnik opredeljeno ni zatrjeval.
Glede vabila na zaslišanje strank je potrebno upoštevati določbo 261. člena ZPP, ki določa, da se vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, vroči osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. Pravnim osebam se sicer vroča po prvem odstavku 133. člena ZPP, vendar pa to ne velja za vabilo na zaslišanje. Določba prvega odstavka 261. člena je v razmerju do 133. člena ZPP specialne narave: vabilo zakonitemu zastopniku pravne osebe je treba vselej vročati njemu osebno.
OZ člen 168, 168/2, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – glavoboli – vzročna zveza – strošek masaže – vpliv na okrevanje – valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) – odločitev o stroških postopka – delni uspeh v pravdi – povrnitev stroškov v celoti
Kot izhaja iz listinske dokumentacije, specialistka nevrologinja tožniku res ni predpisala ročnih masaž v smislu redne in nujne rehabilitacije, kar pa še ne pomeni, da tožnik do povračila stroškov te storitve ni upravičen. Bistveno je, da mu je nevrologinja ročne masaže priporočila.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – spor o obstoju predpostavk za odpoved najemne pogodbe
Toženčevo nestrinjanje z odpovedjo najemne pogodbe je izraženo že s tem, da še vedno zaseda stanovanje, ki je predmet tožbe, in da ves postopek vztraja, da niso izpolnjene predpostavke za učinkovito odpoved in za utemeljenost posledične zahteve za izpraznitev in izročitev stanovanja.
OZ člen 112, 1016, 1016/3, 1019, 1019/3, 1024, 1024/1.
poroštvo – prenehanje poroštva – izpolnitev glavnega dolžnika – ugovori poroka – ugovori glavnega dolžnika – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – stanje ob koncu glavne obravnave – nova dejstva
Toženec, od katerega tožnica v tej pravdi iz naslova poroštva zahteva plačilo zneska 7.873,39 EUR, bi z ugovorom, da je poroštvo prenehalo, ker je glavni dolžnik izpolnil obveznosti, za katere je bilo poroštvo dogovorjeno, lahko uspel le, če bi trdil (in tudi dokazal), da naj bi do plačila prišlo po koncu glavne obravnave. Vendar pa takšnih trditev ni podal oziroma iz njegovih pritožbenih navedb izhaja, da je do plačila prišlo po koncu glavne obravnave.
Dedni dogovor sodišče vnese v sklep o dedovanju, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve. V zemljiški knjigi se dedni dogovor po uradni dolžnosti realizira, če je za vknjižbo sposoben.
Sklenjen dedni dogovor stranke zavezuje kot pogodba civilnega prava.
pravica do povračila škode - vzročna zveza - teorija o ratio legis vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - požig - odškodninska odgovornost države - ogled kraja kaznivega dejanja - omejitev gibanja na kraju kaznivega dejanja
Za odškodninsko odgovornost je pravno pomemben tisti vzrok, ki ga kršena norma glede na svoj namen šteje za vzrok. Sojenje v razumnem roku ni predpisano zaradi preprečitve kaznivih dejanj na predmetih spora.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 182. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - dokazna ocena - izvedensko mnenje - imenovanje drugega izvedenca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv predhodne poškodbe na obseg škode
Dokazni postopek je namenjen temu, da se sodišče zanesljivo prepriča o obstoju relevantnih dejstev. Razumljivo je, da sodišče ni dolžno ponavljati dokazovanja, čeprav se stranka z njegovim izidom morebiti ne strinja. Strankina pravica do izvedbe dokaza namreč ni absolutna.
ZAVAROVANJE TERJATEV – VARSTVO POTROŠNIKOV – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0064861
ZIZ člen 270. ZVKSES člen 23, 23/1, 24, 24/1.
pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – napake na nepremičnini – varstvo kupcev stanovanj – jamčevalni roki – obvestilo o napakah
Verjetnost terjatve tožeče stranke je podana. Ugotovljeno je, da so bile določene napake pri nepremičnini res ugotovljene že v primopredajnem zapisniku, da pa je izvedenec ugotovil tudi napake, glede katerih ni mogoče govoriti o očitnih napakah, ki bi jih morala tožeča stranka zaznati takoj oziroma kmalu po prevzemu stanovanja.
Zaradi nedopustnega ravnanja stranke ni nedopusten (zoper prisilne predpise in moralo) tudi posel sam. Vsebina pogodbene ureditve je namreč tista, ki mora biti v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnim načelom, če naj bo posel ničen.
napotitev na pravdo – izločitveni zahtevek – manj verjetna pravica
Ob tem, ko dedinja C.C. ni priznala izločitvenega zahtevka dedinje A.A. in upnika, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo A.A., saj je njena pravica manj verjetna.
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 311, 312, 312/1.
pobotanje medsebojnih terjatev – procesni pobot – ugovor zaradi pobota – pripojitev družbe – pogoj vzajemnosti – materialnopravni pobot – pobotna izjava
Pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti (prvi odstavek 312. člena OZ), toženec pa ni trdil, da bi podal pobotno izjavo prej, kot v ugovoru zoper slep o izvršbi.
ureditev meje – močnejša pravica – domneva močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – soglasje za ureditev meje na podlagi močnejše pravice – zadnja mirna posest – izpovedbe prič
Sporna je meja predvsem takrat, ko vsaka od strank zatrjuje ali kaže različen potek mejne črte in trdi, da neki pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli. Za spor o meji je značilno, da izvira iz nejasne meje in ni v ospredju vprašanje načina pridobitve spornega zemljišča. Mejni spor je tako spor o poteku meje oziroma spor, v katerem mejaša zatrjujeta vsak svojo, med seboj različno mejo, tako da nastane nek vmesni prostor.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080655
ZFPPIPP člen 221o. ZGD-1 člen 623, 623/5, 624, 624/2. ZPP člen 199.
prisilna poravnava - izčlenitev z ustanovitvijo novih družb - prisilna poravnava s prestrukturiranjem z izčlenitvijo - prenos premoženja - prenos terjatve - prevzem pogodbenih pravic in obveznosti - pravno nasledstvo - procesno nasledstvo - dokazilo o prenosu terjatve - stranska intervencija - priglasitev intervencije
B. d.o.o. kot univerzalni pravni naslednik bi namesto tožeče stranke vstopil v to pravdo, če bi tožeča stranka uspela dokazati, da je predmet prenosa tudi v tem gospodarskem sporu vtoževana terjatev.
Intervenient za priglasitev intervencije ne potrebuje poziva sodišča, ampak to lahko stori sam kadarkoli, če ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od teh strank.
ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - likvidnost - premoženjsko stanje - unovčenje premoženja - trditveno breme glede nemožnosti unovčenja premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Tožnica ni izkazala, da neunovčljivega premoženja nima, oziroma da premoženja ne more unovčiti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Zgolj morebitno pomanjkanje likvidnih sredstev, ki bi jih povzročilo plačilo sodne takse, ni razlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti, saj je ob presoji taksnega predloga treba upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje stranke, ampak tudi njeno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0080644
OZ člen 83. ZVPot člen 46c. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop od pogodbe – dogovor – dokazovanje – obličnost
Pogodbeni stranki sta se zaradi lažjega dokazovanja dogovorili, da bosta dopolnitve pogodbe sklepali v pisni obliki, ni pa zaradi tega ničen vsak dogovor, ki ni sklenjen v takšni obliki. Stranka zato lahko dokaže obstoj ustnega dogovora.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081478
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – neupravičena pridobitev – odškodninski zahtevek – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – stroški terenskega preverjanja – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Začasni zastopnik ima pravico do povračila potrebnih stroškov ne glede na to, ali stranka, ki jo je začasno zastopal, v pravdi ali s pravnim sredstvom uspe ali ne.