upravitelj prisilne poravnave, stečaja in likvidacije – zbornica upraviteljev – obvezno članstvo – pristopna izjava – izstop iz članstva – pravica do združevanja
S spremembami ZFPPIPP-C v letu 2010 je bila ustanovljena zbornica upraviteljev, ki je določila obvezno članstvo upravitelja v njej. Oseba pridobi položaj člana zbornice z vpisom v seznam upraviteljev. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da za dosedanje člane ni potrebna posebna pristopna izjava, temveč se šteje, da avtomatično postanejo člani po spremenjenem zakonu, s tem da imajo možnost, da jim članstvo preneha z izstopom oziroma izbrisom. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno citiralo določbe in prakso Ustavnega sodišča, da zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih oseb, da se svobodno združujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081479
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost zahtevka – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost – stroški terenskega preverjanja – preprečevanje zamud pri plačilih – stroški opominjanja
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – LASTNINJENJE – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070986
ZIKS člen 145, 145/3, 145a, 145b. ZDen člen 16, 16/3, 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3, 32, 71. ZON člen 85. ZNKD člen 51. ZSKZ člen 16a. ZLNDL člen 1. ZNP člen 104.
vrnitev podržavljenega premoženja – lastninjenje – oblika vrnitve premoženja – vrnitev v naravi – zavezanec za vrnitev – gospodarske družbe – naravna vrednota – izvzem iz pravnega prometa – tok reke – parcele, povezane z izkoriščanjem rudnin – stroški postopka
Pritožbeno naziranje, da za nepremičnine, ki so v lasti gospodarskih družb, ovire za vrnitev v naravi, upoštevajoč določbo tretjega odstavka 16. člen ZDen, ne obstajajo (ter da bi bilo treba posledično zahtevek/predlog na plačilo odškodnine za njih zavrniti), je napačno. V konkretnem primeru gre za vračanje podržavljenega premoženja na podlagi določb ZIKS. Vračanje zaplenjenega premoženja v naravi je možno v tistih primerih, v katerih to še ni v zasebni lasti, torej premoženja, ki ni bilo predmet lastninskega preoblikovanja oziroma privatizacije. To velja tudi za pravne osebe (gospodarske družbe). Slednje so zavezanke le za vrnitev tistih stvari (premoženja), ki še niso v zasebni lasti. Če pa je premoženje olastninjeno oziroma so pravne osebe (gospodarske družbe) njegove lastnice, se to v naravi ne vrača. V takem primeru je treba za premoženje plačati odškodnino, kar je obveznost pritožnice.
Pri vprašanju vračanja podržavljenih nepremičnin je treba uporabiti določbe ZDen, ki je specialni predpis. Sodišče prve stopnje je izhajajoč iz določb tretjega odstavka 18. člena in 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen pravilno zaključilo, da za predmetne nepremičnine vračilo (izjemoma) ne bi prišlo v poštev le v primeru, če bi bile izvzete iz pravnega prometa, kar pa ni bilo ugotovljeno. Sama okoliščina, da neko zemljišče (nepremičnina) predstavlja naravno vrednoto (znamenitost), še ne predstavlja ovire za njeno vračilo v naravi.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064876
ZPP člen 408, 408/2, 421, 421/4.
stiki – spremenjene razmere – nevezanost sodišča na postavljene zahtevke
Ko je prvo sodišče ugotovilo, da v nastali situaciji ureditev stikov med nasprotnim udeležencem in otrokoma po izvršilnem naslovu (vsaj trenutno) ni primerna, bi moralo s pomočjo sodne izvedenke ugotoviti z vidika varovanja koristi obeh otrok, na kakšen način oziroma kako naj bi se ti stiki v določenem prehodnem obdobju ponovno, postopno in zelo diskretno nenasilno vzpostavili ter temu ustrezno spremeniti odločbo o stikih v izvršilnem naslovu.
Izgubljeni dobiček, kot ga zahteva tožeča stranka, nedvomno pomeni pozitivni pogodbeni interes. Do plačila slednjega pa glede na to, da Pogodba ni bila sklenjena, ne more biti upravičena.
Ponudba se od ostalih namer za sklenitev pogodbe loči po tem, da ponudnika zavezuje k sklenitvi pogodbe. Oseba, ki jo poda, je ne more umakniti, le od naslovnika pa je odvisno, ali bo ponudbo sprejel. Če jo sprejme, je pogodba sklenjena. Da predlog za sklenitev pogodbe izpolnjuje pogoje za ponudbo v smislu prvega odstavka 22. člena OZ mora med drugim izražati voljo ponudnika, da je v primeru sprejema s pogodbo zavezan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0080644
OZ člen 83. ZVPot člen 46c. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop od pogodbe – dogovor – dokazovanje – obličnost
Pogodbeni stranki sta se zaradi lažjega dokazovanja dogovorili, da bosta dopolnitve pogodbe sklepali v pisni obliki, ni pa zaradi tega ničen vsak dogovor, ki ni sklenjen v takšni obliki. Stranka zato lahko dokaže obstoj ustnega dogovora.
prehod zapuščine na dediče – določitev kroga dedičev – dedovanje denacionaliziranega premoženja
Z 78. členom ZDen je določeno, da se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, zapuščina pa na dediče preide s pravnomočnostjo določbe o denacionalizaciji.
Krog dedičev, ki so upravičeni dedovati denacionalizirano premoženje, torej ni enak krogu dedičev, ki so bili upravičeni dedovati premoženje, ki ga je zapustnica imela ob smrti.
ZPP člen 161, 161/3, 163, 163/1, 163/2, 163/3, 163/4, 165, 165/3. OZ člen 1020.
stroški postopka – priglasitev stroškov postopka – razveljavitev prvotne odločbe – pravočasnost priglasitve stroškov postopka – konec ponovne glavne obravnave – poroštvo – več porokov – solidarna obveznost – solidarna odgovornost za stroške
Če pritožbeno sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, mora sodišče prve stopnje, ko v zadevi ponovno odloči, pri končni odločitvi o stroških upoštevati tako stroške prve kot druge stopnje ter ponovne stroške na prvi stopnji, če so priglašeni do konca ponovne obravnave, ki je opravljena pred ponovno oziroma končno odločitvijo o stroških postopka.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – spor o obstoju predpostavk za odpoved najemne pogodbe
Toženčevo nestrinjanje z odpovedjo najemne pogodbe je izraženo že s tem, da še vedno zaseda stanovanje, ki je predmet tožbe, in da ves postopek vztraja, da niso izpolnjene predpostavke za učinkovito odpoved in za utemeljenost posledične zahteve za izpraznitev in izročitev stanovanja.
policijska intervencija – nevarna dejavnost – delovna naloga policista – nadpovprečno močna oseba neobvladljiva zaradi alkoholiziranosti – vmesna sodba
Zmotna je pritožbena trditev, da policijska intervencija ne more predstavljati izrednega (neobičajnega) dogodka, češ da naj bi šlo „zgolj“ za običajno delovno nalogo policista. Intervencija seveda sodi med delovne naloge policista, a pritožba spregleda, da so policisti dolžni intervenirati tudi v situacijah, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov za njih (kot je bilo to v konkretnem primeru) predstavljajo povečano škodno nevarnost. In to navkljub njihovi izurjenosti, izkušnjam in ustrezni opremljenosti. Vse navedene lastnosti zadostujejo za situacije, ki so običajne. Ne morejo pa biti policisti vnaprej izurjeni (pripravljeni oziroma opremljeni) za neobičajne (nepredvidljive) situacije.
ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - likvidnost - premoženjsko stanje - unovčenje premoženja - trditveno breme glede nemožnosti unovčenja premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Tožnica ni izkazala, da neunovčljivega premoženja nima, oziroma da premoženja ne more unovčiti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Zgolj morebitno pomanjkanje likvidnih sredstev, ki bi jih povzročilo plačilo sodne takse, ni razlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti, saj je ob presoji taksnega predloga treba upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje stranke, ampak tudi njeno premoženje.
obnova postopka – izredno pravno sredstvo – zavrženje predloga za obnovo postopka – predlog, ki ga vloži stranka sama – laična vloga –opravljen pravniški državni izpit
Drugotožnica ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje njeno vlogo utemeljeno zavrglo. Poziv na popravo vloge po 108. členu ZPP ni bil potreben, ker njeni vlogi nič ne manjka, le dovoljena ni.
Ker je bilo s pravnomočnim sklepom o dedovanju po zapustniku odločeno o dedovanju zaščitene kmetije, je pomembno, ali novo zapuščinsko maso sestavlja premoženje, ki spada v sklop zaščitene kmetije. Če ne, gre lahko za dve zapuščinski masi, ki se obravnavata po različnih pravilih in je treba odločiti o dedovanju kasneje najdene zapuščine na novi zapuščinski obravnavi.
pravica do povračila škode - vzročna zveza - teorija o ratio legis vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - požig - odškodninska odgovornost države - ogled kraja kaznivega dejanja - omejitev gibanja na kraju kaznivega dejanja
Za odškodninsko odgovornost je pravno pomemben tisti vzrok, ki ga kršena norma glede na svoj namen šteje za vzrok. Sojenje v razumnem roku ni predpisano zaradi preprečitve kaznivih dejanj na predmetih spora.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 182. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - dokazna ocena - izvedensko mnenje - imenovanje drugega izvedenca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv predhodne poškodbe na obseg škode
Dokazni postopek je namenjen temu, da se sodišče zanesljivo prepriča o obstoju relevantnih dejstev. Razumljivo je, da sodišče ni dolžno ponavljati dokazovanja, čeprav se stranka z njegovim izidom morebiti ne strinja. Strankina pravica do izvedbe dokaza namreč ni absolutna.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080655
ZFPPIPP člen 221o. ZGD-1 člen 623, 623/5, 624, 624/2. ZPP člen 199.
prisilna poravnava - izčlenitev z ustanovitvijo novih družb - prisilna poravnava s prestrukturiranjem z izčlenitvijo - prenos premoženja - prenos terjatve - prevzem pogodbenih pravic in obveznosti - pravno nasledstvo - procesno nasledstvo - dokazilo o prenosu terjatve - stranska intervencija - priglasitev intervencije
B. d.o.o. kot univerzalni pravni naslednik bi namesto tožeče stranke vstopil v to pravdo, če bi tožeča stranka uspela dokazati, da je predmet prenosa tudi v tem gospodarskem sporu vtoževana terjatev.
Intervenient za priglasitev intervencije ne potrebuje poziva sodišča, ampak to lahko stori sam kadarkoli, če ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od teh strank.
delitev solastnine – pasivna legitimacija – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujno sosporništvo – vsebina predloga za delitev solastnine – navedba vseh solastnikov v predlogu – predlog zoper mrtvo osebo – zavrženje predloga za delitev solastnine
Ker je predlagateljica v spremenjenem predlogu kot nasprotna udeleženca navedla solastnika, ki sta umrla pred vložitvijo prvotnega predloga, gre za procesno pomanjkljivost oziroma absolutno procesno oviro, ki je ni mogoče odpraviti na podlagi določbe 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zato je odločitev o zavrženju predloga pravilna.
pritožnika, da ima tožničino zemljišče poleg sporne poti tudi druge (celo boljše) povezave, saj to ne izključuje dejstva, da je posest izvajala tudi tu, kjer je sporno.