nujna pot – postopek za določitev nujne poti – več predlagateljev – sodna pristojnost – potreba po javni poti – bodoče negotovo dejstvo
Nobene ovire ne predstavlja dejstvo, da je sodišče združilo tri predloge in gre za več predlagateljev. Sodišče je že zavzelo stališče, da je podana sodna pristojnost tudi v primeru, če več predlagateljev zahteva ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – trditveno breme – sklepčnost tožbe – višina odškodnine – višina zakupnine – pavšalen ugovor
Na podlagi 2. odstavka 72. člena ZDen uveljavlja denacionalizacijski upravičenec plačilo tiste koristi, ki bi jo sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma z njo upravljal že ob uveljavitvi omenjenega zakona.
Tožnica je višino svojega zahtevka opredeljevala z višino zakupnine (najemnine), katero je toženka prejela na podlagi računov, ki jih je za uporabo teh zemljišč izstavila družbi X oziroma sami tožnici. V zvezi s tem pa toženka ni ugovarjala, da tožnica, v kolikor bi v relevantnem obdobju sama upravljala oziroma uporabljala predmetne nepremičnine, zneska koristi (katerega plačilo uveljavlja) sama ne bi dosegla (ali da bi bil ta znesek nižji). Trditve, ki bi jih tožnica po mnenju sodišča prve stopnje morala podati (pa jih ni), bi bile potrebne le v primeru, v kolikor bi toženka v tej smeri (bodisi glede „identitete“/značilnosti nepremičnin, v zvezi s katerimi zahteva plačilo, bodisi glede zatrjevane višine (koristi)) karkoli konkretizirano ugovarjala.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zavrženje predloga za odpust obveznosti – izbris iz kazenske evidence – nov predlog za odpust obveznosti – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje bi bilo vezano na (objektivno) materialnopravno pravnomočnost zavrnitve odpusta istih obveznosti le, če bi bil nov predlog za odpust obveznosti vložen v časovnem trenutku, ki bi (še vedno) spadal v časovni okvir obstoja ovire za odpust obveznosti določene v 1. točki 399. člena ZFPPIPP, torej v času, ko kaznivo dejanje goljufije za katerega je bil obsojen dolžnik, še ni bilo izbrisano iz kazenske evidence. Le ob tej predpostavki dolžnik ne bi smel znova uveljavljati tega, kar je bilo zavrnjeno, sodišče pa ne bi smelo predloga za odpust obveznosti na novo obravnavati in o njem odločati.
OZ člen 6, 132, 165, 335, 335/3, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2. ZGD-1 člen 263, 263/6.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – védenje pravne osebe
Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi obseg škode lahko opredelil in lahko izračunal znesek odškodnine. Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
Nova uprava bi glede na vse okoliščine ob upoštevanju potrebne skrbnosti morala vedeti za nastanek škode že ob nastopu funkcije, saj je imela za to vse realne možnosti. Znane so ji bile namreč vse dejanske okoliščine primera, zato za izračun odškodnine ni bilo nobenih ovir.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - odlog - obročno plačilo - trditveno in dokazno breme - okoliščine, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu - stranka, ki predlog poda - občutno zmanjšana sredstva
Trditveno in dokazno breme za izkaz okoliščin, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu takse, je na stranki, ki tak predlog poda. Glede na neprerekano višino mesečnih prihodkov toženih strank in brez konkretnih trditev o (slabem) premoženjskem stanju, ki bi kazalo, da bodo zaradi plačila takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožene stranke in njihovi družinski člani, pa predlog toženih strank za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešen.
Dejstvo, da je v lokal A v obdobju obnove vlagala tudi družba E. E. d. o. o., ne izključuje pasivne legitimacije toženih strank. Toženi stranki nista prerekali trditev tožečih strank, da sta se prvo tožeča in prvo tožena stranka dogovorili o vlaganju, financiranju ter izvajanju gradbenih dela in storitev. Obstoj soglasja v tem smislu torej ni bil niti sporen, zaradi česar ga sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati. Pasivna legitimacija prvo tožene stranke je bila s tem podana.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka – pridobitev ločitvene pravice na poslovnem deležu
Za potrebe 216. člena ZFPPIPP je potrebno z ločitveno pravico razumeti pravico, kot jo določa 21. člen ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 213. člena ZFPPIPP.
Pravico do poplačila pred kasnejšimi upniki se v izvršbi pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru. Kolikšen del terjatve bo poplačan (oziroma je zavarovan z ločitveno pravico), pa bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka (primerjaj tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev predloga – preverba podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozvati pritožnika k dopolnitvi predloga tako, da mu bo mogoče ugoditi, temveč se mora stranka, še posebej pa to velja za pravno osebo, sama poučiti o tem, kaj je potrebno za ugoditev njenemu predlogu.
Motenjski spor je namenjen (zgolj) varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače in že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, za katerega ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico. Če pa se v takšnem sporu zahteva zavarovanje z začasno odredbo tako, da se še pred izvedbo kontradiktornega postopka zahteva to, kar je predmet tožbenega zahtevka, morajo biti za to podani res tehtni razlogi. Tak razlog pa je lahko le v tem, da bi sicer zahtevano sodno varstvo za stranko (brez izdane začasne odredbe) izgubilo svoj pomen. Tega pa za zavrnjeni del začasne odredbe ni mogoče trditi, saj ima tožnica, vedno možnost zahtevati (novo) sodno varstvo.
Zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo in sledilo izvedenskemu mnenju, skupaj z njegovo dopolnitvijo, je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe in tem razlogom pritožbeno sodišče sledi, pri čemer tudi nima pomislekov v pravilnost in verodostojnost tega izvedenskega mnenja. Tako se je izvedenec opredelil tudi do pripomb tožeče stranke na njegovo pisno izvedensko mnenje z dne 3. 11. 2014, podanih pisno v vlogi z dne 21. 11. 2014 in ustno na naroku 5. 12. 2014, s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja z dne 7. 1. 2015. Ko sodišče prve stopnje utemelji svoje prepričanje v pravilnost opravljenega dela izvedenca, tudi pravilno pojasni, zakaj ni potrebe po zaslišanju izvedenca in zlasti ne po imenovanju novega izvedenca.
Sodišče prve stopnje je na podlagi prepričljivih izpovedb tožnika in njegovega sodelavca, ki je nesrečo videl, upoštevaje navedeni listini, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil glavni izvajalec del zavarovanec toženke, ki je bil tudi tisti, ki je investitorju obračunal vrednost del, tudi krovsko kleparskih, in ki je delavcem podizvajalca tudi dajal navodila za delo in razporejal delo na gradbišču, pravilno zaključilo, da je zavarovanec toženke subjekt, ki se je ukvarjal z nevarno dejavnostjo in ki je imel od nje tudi korist.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0064925
URS člen 35, 39. OZ člen 179.
kršitev osebnostnih pravic – objava neresničnih in žaljivih zapisov – znana osebnost – politik – pravica do časti in dobrega imena – razžalitev – protipravnost – zasebnost – porušeno duševno ravnovesje – senzacionalizem – zloraba medijske svobode
Četudi drži, da je tožnica kot žena župana in pomembnega politika že pred obravnavano objavo nastopala v javnosti, pa vsebina in način poročanja tožene stranke (o ločitvi od moža in razpadu družine) brez dvoma pomeni grob poseg v zasebnost in osebnostne pravice tožnice. Doslej namreč tožnica sama na tak način ni izpostavljala javnosti svojega osebnega in družinskega življenja in, kot je sama prepričljivo izpovedala, sta zanjo zakonska zveza in družina pomembni vrednoti.
Pisanje o tem, da je tožnica svojega moža zapustila, brez kakršnekoli dejstvene podlage in ne da bi to informacijo toženka pri tožnici ali njenem možu preverila, je predvidljivo škodljivo, nefer in pomeni zlorabo medijske svobode za goli senzacionalizem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023362
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 377, 377/3.
kazniva dejanja zoper premoženje – zatajitev – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pridobitev protipravne premoženjske koristi – precejšnje nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin oziroma zapisnikov – povzročitev škode – prilastitev predmetov leasinga – povečanje obsega premoženja – leasingojemalec kot pravna ali fizična oseba – razveljavitev sodbe
Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bila premoženjska korist pridobljena podjetju C. Obdolženi je bil v kritičnem času zakoniti zastopnik in lastnik tega podjetja, vendar ni bilo ugotovljeno, da bi premoženjska korist, pridobljena podjetju, prešla v zasebno premoženje obdolženca.
poslovna stavba – upravnik – pogodba o upravljanju – stroški upravljanja – dokazovanje plačila
Toženka je lastnica poslovne stavbe, zato je za presojo pravnega razmerja med strankama pomembna le Pogodba o upravljanju, ki sta jo sklenili toženka in tožnica (upravnica).
Do ugovorov toženke, pri katerih je ta vztrajala tudi nadalje, se tožnica ni opredelila tako, da bi konkretno navedla, da je sporne račune poravnala, oziroma kje točno iz njenih (obsežnih) prilog to plačilo izhaja. Sodišče ni dolžno samo, še zlasti, če so priloge tako obsežne in se za povrh nanašajo še na zbirna plačila, ugotavljati, ali so bili sporni zneski res plačani. Sodišče druge stopnje je zato zneske, za katere je ugotovilo, da so bili prisojeni, toženka pa jim je konkretizirano ugovarjala ves čas postopka, tožnica pa na to konkretno odgovorila, točno kje v prilogah se potrdilo o plačilu nahaja, odštelo od prisojenega zneska.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – zavrnitev predloga – izbrisni razlog – poslovni naslov – dovoljenje za poslovanje – preklic dovoljenja
Ker je predlagateljica dovoljenje za poslovanje na naslovu, ki je vpisan v sodni register, subjektu vpisa dala, in to v času, ko je bila direktorica le - tega, se v konkretnem primeru na domnevo izbrisnega razloga iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP neutemeljeno sklicuje. Če je pozneje dovoljenje preklicala, to ne vpliva na ugotovitev, da je bila sprememba poslovnega naslova subjekta vpisa vpisana v sodni register na podlagi njenega dovoljenja.
ZPP člen 98, 98/2, 98/3, 98/4, 98/6. ZIZ člen 40, 40/6, 40/7, 62, 62/2.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pooblaščenci – odvetnik – predložitev pooblastila – pooblastilo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – pooblastilo za vložitev tožbe – posledice nepredložitve pooblastila za vložitev tožbe – zavrženje tožbe – pooblastilo za zastopanje v pravdi – poziv na predložitev pooblastila – neupoštevanje dejanj osebe brez pooblastila – naknadna odobritev procesnih dejanj
Četrti odstavek 98. člena ZPP se nanaša na položaj, ko pooblaščenec vloži tožbo brez pooblastila.
Od pooblaščenca, ki je imel pooblastilo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ni mogoče zahtevati, da predloži v pravdi pooblastilo tožeče stranke za vložitev tožbe. Zato tožbe na podlagi določbe četrtega odstavka 98. člena ZPP v takem primeru tudi ni mogoče zavreči.
Če bi sodišče takoj, ko mu je bila zadeva odstopljena, pooblaščenca pozvalo, da predloži pooblastilo za zastopanje v pravdi, ki je sledila izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine, pa ga v postavljenem roku ne bi predložil, bi moralo pravdno sodišče postopek nadaljevati s pravdno stranko brez pooblaščenca.
Ne le, da bi prvotoženka in drugotoženka morali vedeti, da s sklenitvijo izročilne pogodbe prvotoženka škoduje njenim upnicam, ugotovljeno je bilo, da sta vedeli, da s takšnim razpolaganjem škodujeta upnicam prvotoženke. Že iz navedenih razlogov je tožbeni zahtevek utemeljen, če se upošteva, da je bil med toženkama sklenjen odplačni pravni posel.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – pravična denarna odškodnina – stroški v zvezi z zdravljenjem – potni stroški
Kot soprispevek tožnika bi bilo mogoče opredeliti le njegovo izzivanje neposredno pred napadom. Postavitev znaka (pa tudi morebiti rampe z možnostjo neoviranega dostopa) pa tega ne predstavlja. Tožnik torej ni dal povoda za agresivno ravnanje toženke in njeno razburjanje, zato mu ni mogoče očitati, da je kakorkoli soprispeval h škodnemu dogodku.
Da bi sodišče pogodbo oziroma njeno posamezno določbo spoznalo za nejasno ali neizvršljivo, bi morala tožeča stranka s svojimi navedbami zasejati dvom o njeni razumljivosti (pri tem pa ni odločilno, da je nejasna tretjim, kar posplošeno navaja tožeča stranka, ampak bi moralo priti do nejasnosti med pogodbenikoma) ali pa pojasniti, kakšen je bil skupni namen pogodbenikov, ki je bil v pogodbi drugače zapisan.
Tožeča stranka je zaslišanje predlagala za dokazovanje volje strank ob sklenitvi pogodbe. Trditev o tem, da je bila volja drugačna od v pogodbi izražene oziroma o tem, kakšen naj bi bil skupni namen pogodbenih strank, pa tožeča stranka ni podala. Ob takšnih trditvah in po tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov ugotovilo, da so določila pogodbe jasna (tožeča stranka ni pojasnila, kaj je nejasno ali sporno), skupnega namena strank ni bilo treba ugotavljati.