Dejstvo, da je v lokal A v obdobju obnove vlagala tudi družba E. E. d. o. o., ne izključuje pasivne legitimacije toženih strank. Toženi stranki nista prerekali trditev tožečih strank, da sta se prvo tožeča in prvo tožena stranka dogovorili o vlaganju, financiranju ter izvajanju gradbenih dela in storitev. Obstoj soglasja v tem smislu torej ni bil niti sporen, zaradi česar ga sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati. Pasivna legitimacija prvo tožene stranke je bila s tem podana.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – več predlagateljev – sodna pristojnost – potreba po javni poti – bodoče negotovo dejstvo
Nobene ovire ne predstavlja dejstvo, da je sodišče združilo tri predloge in gre za več predlagateljev. Sodišče je že zavzelo stališče, da je podana sodna pristojnost tudi v primeru, če več predlagateljev zahteva ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto.
Kadar ekonomsko celoto s pobotom kot sklepnim delom transakcije ne tvorijo zgolj dejanja med stečajnim dolžnikom in upnikom, ampak so pri tem udeležene tudi tretje osebe, je pogoj zmanjšanja čiste vrednosti premoženja podan, kadar je bila tudi tretja oseba pri transakcijah udeležena (zgolj) z namenom, da bi med stečajnim dolžnikom in upnikom nastale predpostavke za pobot. Zato za utemeljitev nedovoljenosti pobota ne zadoščajo trditve, da je upnik stečajnega dolžnika s tretjo osebo sklenil pogodbo, na podlagi katere je nastala njena terjatev do upnika stečajnega dolžnika, s cesijo terjatve s tretjega na stečajnega dolžnika pa so se stekli pogoji za pobot terjatev med stečajnim dolžnikom in upnikom. Zatrjevati je namreč treba, da je bila pogodba med tretjim in upnikom stečajnega dolžnika sklenjena po nalogu stečajnega dolžnika, da bi se s sledečo cesijo terjatve na stečajnega dolžnika stekli pogoji za pobot terjatev, ki so v času podaje naloga že obstajale med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom. Le takšno ravnanje lahko predstavlja povezano ekonomsko celoto, za katero se skriva nadomestna izpolnitev in se loči od pobotov, ki so (gola) posledica prenosa terjatev do upnikov na stečajnega dolžnika.
OZ člen 6, 132, 165, 335, 335/3, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2. ZGD-1 člen 263, 263/6.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – védenje pravne osebe
Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi obseg škode lahko opredelil in lahko izračunal znesek odškodnine. Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
Nova uprava bi glede na vse okoliščine ob upoštevanju potrebne skrbnosti morala vedeti za nastanek škode že ob nastopu funkcije, saj je imela za to vse realne možnosti. Znane so ji bile namreč vse dejanske okoliščine primera, zato za izračun odškodnine ni bilo nobenih ovir.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zavrženje predloga za odpust obveznosti – izbris iz kazenske evidence – nov predlog za odpust obveznosti – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje bi bilo vezano na (objektivno) materialnopravno pravnomočnost zavrnitve odpusta istih obveznosti le, če bi bil nov predlog za odpust obveznosti vložen v časovnem trenutku, ki bi (še vedno) spadal v časovni okvir obstoja ovire za odpust obveznosti določene v 1. točki 399. člena ZFPPIPP, torej v času, ko kaznivo dejanje goljufije za katerega je bil obsojen dolžnik, še ni bilo izbrisano iz kazenske evidence. Le ob tej predpostavki dolžnik ne bi smel znova uveljavljati tega, kar je bilo zavrnjeno, sodišče pa ne bi smelo predloga za odpust obveznosti na novo obravnavati in o njem odločati.
URS člen 38. ZKP člen 149b, 149b/1, 149b/2, 154, 154/1. ZEKom-1 člen 162.
nedovoljeni dokazi – hramba in obdelovanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju
Razveljavitev določb ZEKom-1 na zakonitost podatkov, ki so bili na podlagi 149.b člena ZKP pridobljeni pred 18. 7. 2014, ne vpliva, niti ne pomeni, da so bili tudi vsi konkretni ukrepi, odrejeni na podlagi razveljavljenega predpisa, v neskladju s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
načrt končne razdelitve - prenos neunovčljivega premoženja na upnika - posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev - prenos premoženja - posebna stečajna masa - ločitveni upnik
Posodobitev končnega seznama preizkušenih terjatev poda odgovor na vprašanje, ali imajo upniki, ki so bili vključeni v končni seznam preizkušenih terjatev, še vedno izkazano takšno materialnopravno upravičenje tudi ob izdelavi načrta razdelitve stečajne mase. Ta potreba po posodabljanju končnega seznama preizkušanih terjatev pa ni podana v primeru, ko razdelitev posebne stečajne mase temelji na prenosu celotnega premoženja, ki sestavlja posebno stečajno maso, na edinega ločitvenega upnika.
Da bi sodišče pogodbo oziroma njeno posamezno določbo spoznalo za nejasno ali neizvršljivo, bi morala tožeča stranka s svojimi navedbami zasejati dvom o njeni razumljivosti (pri tem pa ni odločilno, da je nejasna tretjim, kar posplošeno navaja tožeča stranka, ampak bi moralo priti do nejasnosti med pogodbenikoma) ali pa pojasniti, kakšen je bil skupni namen pogodbenikov, ki je bil v pogodbi drugače zapisan.
Tožeča stranka je zaslišanje predlagala za dokazovanje volje strank ob sklenitvi pogodbe. Trditev o tem, da je bila volja drugačna od v pogodbi izražene oziroma o tem, kakšen naj bi bil skupni namen pogodbenih strank, pa tožeča stranka ni podala. Ob takšnih trditvah in po tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov ugotovilo, da so določila pogodbe jasna (tožeča stranka ni pojasnila, kaj je nejasno ali sporno), skupnega namena strank ni bilo treba ugotavljati.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – sredstvo zavarovanja – prepoved državnemu organu – narok za odločanje o ugovoru – neobvezen narok – neobveznost naroka
Sodišče državnemu organu, katerega ravnanje je v celoti urejeno z zakonom, ne more prepovedati, da ne bi ravnal v skladu z zakonom (razen če ne bi bilo to že v zakonu predvideno).
Pogoj za zavarovanje je verjetna terjatev in ne tudi ne-verjetnost eventuelnih ugovorov zoper njo.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0083258
SPZ člen 92, 96, 99. ZZK-1 člen 5, 7. ZLNDL člen 2, 2/1, 3, 3/1. ZNNZ člen 34, 34/1, 38, 38/1, 39, 40, 41. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja člen 5, 7. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 38. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZIZ člen 272, 272/1, 272-2, 272-3.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - zaščita pred vznemirjanjem - negatorni zahtevek - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pravni posel - veljavnost pravnega posla - kupoprodajna pogodba - priposestvovanje - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - funkcionalno zemljišče - izvedenec geodetske stroke - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba
Ko je bil na nezazidanem stavbnem zemljišču objekt zgrajen, se je pravica uporabe na (prej) nezazidanem stavbnem zemljišču lahko prenesla na drugega, in sicer skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenim objektom. To izhaja iz 7. člena Zakona o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja, po katerem pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču ni bilo mogoče prenašati na druge, razen če se jo je preneslo skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenim objektom. To izhaja tudi iz 38. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami, ki je določal, da s prenosom lastninske pravice oziroma pravice uporabe stavbe, zgrajene na dodeljenem stavbnem zemljišču, preide na tistega, ki pridobi stavbo, tudi pravica uporabe zemljišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083247
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
škoda delodajalca – zmanjšanje premoženja – s sodbo naložena obveznost – plačilo delavki – protipravno ravnanje tretje osebe – odškodninska odgovornost – sklepčnost tožbe
Zmotno je stališče, da s sodbo naložena obveznost (ali njen del) v nobenem primeru ne more predstavljati škode, katere povračilo je mogoče terjati od tretje osebe, če jo je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023362
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 377, 377/3.
kazniva dejanja zoper premoženje – zatajitev – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pridobitev protipravne premoženjske koristi – precejšnje nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin oziroma zapisnikov – povzročitev škode – prilastitev predmetov leasinga – povečanje obsega premoženja – leasingojemalec kot pravna ali fizična oseba – razveljavitev sodbe
Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bila premoženjska korist pridobljena podjetju C. Obdolženi je bil v kritičnem času zakoniti zastopnik in lastnik tega podjetja, vendar ni bilo ugotovljeno, da bi premoženjska korist, pridobljena podjetju, prešla v zasebno premoženje obdolženca.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0064925
URS člen 35, 39. OZ člen 179.
kršitev osebnostnih pravic – objava neresničnih in žaljivih zapisov – znana osebnost – politik – pravica do časti in dobrega imena – razžalitev – protipravnost – zasebnost – porušeno duševno ravnovesje – senzacionalizem – zloraba medijske svobode
Četudi drži, da je tožnica kot žena župana in pomembnega politika že pred obravnavano objavo nastopala v javnosti, pa vsebina in način poročanja tožene stranke (o ločitvi od moža in razpadu družine) brez dvoma pomeni grob poseg v zasebnost in osebnostne pravice tožnice. Doslej namreč tožnica sama na tak način ni izpostavljala javnosti svojega osebnega in družinskega življenja in, kot je sama prepričljivo izpovedala, sta zanjo zakonska zveza in družina pomembni vrednoti.
Pisanje o tem, da je tožnica svojega moža zapustila, brez kakršnekoli dejstvene podlage in ne da bi to informacijo toženka pri tožnici ali njenem možu preverila, je predvidljivo škodljivo, nefer in pomeni zlorabo medijske svobode za goli senzacionalizem.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev predloga – preverba podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozvati pritožnika k dopolnitvi predloga tako, da mu bo mogoče ugoditi, temveč se mora stranka, še posebej pa to velja za pravno osebo, sama poučiti o tem, kaj je potrebno za ugoditev njenemu predlogu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081073
OZ člen 65, 111, 111/2. ZPP člen 257, 286b, 287, 287/2. ZGD-1 člen 7.
ara – avans – dokazni postopek – dokaz z zaslišanjem strank – volja strank – podružnica – odstop od pogodbe – delna izpolnitev – zavrnitev dokaza – pravočasno grajanje procesnih kršitev – pasivna legitimacija – oznaka tožene stranke – samostojni podjetnik – fizična oseba – pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika
Iz zapisnika z naroka ne izhaja, da je katerakoli od pravdnih strank uveljavljala kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo dokaza z neposrednim zaslišanjem B. B. in C. C., zato se v pritožbi na relativne kršitve določb postopka tožena stranka neutemeljeno sklicuje.
Sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko sodišče ugotovi tudi z zaslišanjem strank. Možnost zamenjave pomena besed avans in ara je po stališču višjega sodišča razlog, da ju sodišče prve stopnje zasliši in ugotovi, ali držijo trditve tožene stranke, da sta se pravdni stranki ob sklenitvi Pogodbe dogovorili, da lahko tožena stranka ob sklenitvi Pogodbe plačanih 10.000,00 EUR obdrži, če tožeča stranka odstopi od Pogodbe, oziroma ali je bilo 10.000,00 EUR ob sklenitvi Pogodbe plačanih kot ara.
SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075225
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 429. ZSReg člen 19, 39, 39-2. ZNP člen 37. ZPP člen 328.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - očitna pisna pomota - popravni sklep
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, da subjekt vpisa ima dovoljenje za poslovanje na poslovnem naslovu. Pomoto, ki je bila zapisana v obrazložitvi (B. B., namesto B. C.) sodišče lahko kadarkoli popravi, ker gre za očitno pisno pomoto.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0063232
OZ člen 126, 352, 352/1. ZPP člen 7, 212. URS člen 14, 22.
čezmerna uporaba cest - odškodninski zahtevek - zastaranje - naknadno nastala škoda - dodatna obnovitvena dela - strošek sanacije - škoda - obseg škode - gradbena pogodba - pogodba v korist tretjega - zahteva za izpolnitev - obveznost saniranja - izvajanje dokazov - manjkajoča trditvena podlaga - informativni dokaz - pravica do enakopravnosti pravdnih strank - načelo enakosti
Sodišče z dokazi ugotavlja obstoj (pravočasno) zatrjevanih dejstev, pri čemer manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza. Sodišča dejstva ugotavljajo v okviru in na podlagi trditev pravdnih strank, medtem ko so dokazi le sredstvo, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Izvedba dokazov, brez ustrezne pravočasne trditvene podlage, torej ne more predstavljati zadostne podlage za odločanje sodišča. Informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.
Glede na navedbe, da je že septembra 2003 nastala totalna škoda (takšna škoda, da je bila potrebna temeljita obnova celotne trase poškodovanih cest), nadaljnje propadanje cest po septembru 2003 škode v finančnem smislu ni povečevalo.
Tretji lahko pri pogodbi v korist tretjega sam zahteva izpolnitev in ni odvisen od druge pogodbene stranke.
Pravica do enakopravnosti pravdnih strank pomeni, da mora vsaka stranka imeti v pravdnem postopku možnost predstaviti stališča, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je ne postavljajo v vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki. Iz obravnavanega jamstva torej izhaja zahteva, da morajo biti strankama zagotovljene enake procesne možnosti v postopku. Trditve tožnice, da sta bila dva oškodovanca različno obravnavana, češ da so bile državne ceste obnovljene, medtem ko so občinske ceste ostale poškodovane, se ne nanašajo na enakopravnost pravdnih strank v postopku (oziroma kršitev pravice do izjavljanja), zato očitana kršitev 22. člena Ustave RS ni podana.
Načelo enakosti pomeni eno od temeljnih ustavnih norm - pravico posameznika do zagotovitve enakosti tako pri postavljanju kot pri uporabi prava ter zavezuje zakonodajalca, da pri oblikovanju zakonskih rešitev izhaja iz predpostavke, da so vsi pred zakonom enaki in da s samim zakonom in njegovo uporabo ne morejo biti v različnem položaju. Načelo enakosti pa ne zavezuje samo zakonodajalca, ampak tudi izvršilno in sodno vejo oblasti; gre za enakost v uporabi prava, ki izhaja iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, zlasti na področjih, kjer zakonodajalec dopušča upravnim organom možnost prostega preudarka ali interpretacijo in uporabo nedoločenih pravnih pojmih in na področjih pospeševalne uprave. To načelo torej zavezuje zakonodajalca ter izvršilno in sodno vejo oblasti. Zgolj dejstvo, da so izvajalci sanirali državne ceste, medtem ko so lokalne ceste ostale poškodovane, ne more predstavljati diskriminacije oziroma kršitve pravice do enakosti pred zakonom, saj gre zasubjekt zasebnega prava, ki je sprejel odločitev v zvezi s civilnopravnimi razmerji in ne predstavlja odločitve sodišča ali drugih državnih organov ter organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar v postopku odločajo o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih posameznika.
Sodišče prve stopnje je na podlagi prepričljivih izpovedb tožnika in njegovega sodelavca, ki je nesrečo videl, upoštevaje navedeni listini, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil glavni izvajalec del zavarovanec toženke, ki je bil tudi tisti, ki je investitorju obračunal vrednost del, tudi krovsko kleparskih, in ki je delavcem podizvajalca tudi dajal navodila za delo in razporejal delo na gradbišču, pravilno zaključilo, da je zavarovanec toženke subjekt, ki se je ukvarjal z nevarno dejavnostjo in ki je imel od nje tudi korist.
Ne le, da bi prvotoženka in drugotoženka morali vedeti, da s sklenitvijo izročilne pogodbe prvotoženka škoduje njenim upnicam, ugotovljeno je bilo, da sta vedeli, da s takšnim razpolaganjem škodujeta upnicam prvotoženke. Že iz navedenih razlogov je tožbeni zahtevek utemeljen, če se upošteva, da je bil med toženkama sklenjen odplačni pravni posel.