Tožeča stranka uspe tudi, če tožena stranka pripozna terjatev. Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z pripoznavo terjatve v pravdnem postopku. Ravnanje dolžnika, ki v postopku poenostavljene prisilne poravnave prizna terjatev, ima namreč enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
plačilo sodne takse – predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks – taksna oprostitev – delna oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – izjava o premoženjskem stanju – fizična oseba – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – trditveno breme – stroški pritožbenega postopka
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, s katero je ugotovilo neskladnost prvega odstavka 11. člena ZST-1 z Ustavo, odločilo, da morajo sodišča do odprave neustavnosti ob odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, ko stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo, ugotavljati, ali je stranka morda upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, ker bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B, in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej 542,00 EUR (270,82 evrov × 2).
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 337/1, 352, 353.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti – dopolnitev sodbe – meje pritožbenega preizkusa – dopolnitev pritožbe – pritožbena novota – stroški postopka
Tožnik je vložil pritožbo zoper sodbo, s katero mu je bila prisojena odškodnina v določeni višini, ni pa bilo odločeno o zahtevku nad prisojenim zneskom odškodnine. Razlogi, ki jih je uveljavljal v pritožbi, zato ne morejo biti utemeljeni. O zavrnitvi dela zahtevka je bilo odločeno šele z dopolnilno sodbo, zoper to pa tožnik ni vložil pritožbe.
Pritožnik z navajanjem, da sodišče prve stopnje ob izvajanju dokazov ni ugotavljalo kontrolnih dejstev, ki služijo za preverjanje (ne)verodostojnosti teh dokazov (ki so sicer namenjeni ugotavljanju pravno odločilnih dejstev), ne more uspešno izpodbiti dokazne ocene. Tožnik je imel pred sodiščem prve stopnje vse možnosti, da strankam in pričam zastavi katero koli vprašanje, ki bi (sodišču) nudilo oporo pri ocenjevanju verodostojnosti zaslišanih. Če vprašanj ni zastavil, dejanskih zaključkov, ki jih je napravilo sodišče prve stopnje ob dokaznem ocenjevanju dokaznega gradiva, v katerem se nahaja zadostna opora za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, s pritožbo pač ne more uspešno izpodbiti.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev predloga – preverba podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozvati pritožnika k dopolnitvi predloga tako, da mu bo mogoče ugoditi, temveč se mora stranka, še posebej pa to velja za pravno osebo, sama poučiti o tem, kaj je potrebno za ugoditev njenemu predlogu.
Motenjski spor je namenjen (zgolj) varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače in že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, za katerega ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico. Če pa se v takšnem sporu zahteva zavarovanje z začasno odredbo tako, da se še pred izvedbo kontradiktornega postopka zahteva to, kar je predmet tožbenega zahtevka, morajo biti za to podani res tehtni razlogi. Tak razlog pa je lahko le v tem, da bi sicer zahtevano sodno varstvo za stranko (brez izdane začasne odredbe) izgubilo svoj pomen. Tega pa za zavrnjeni del začasne odredbe ni mogoče trditi, saj ima tožnica, vedno možnost zahtevati (novo) sodno varstvo.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – več predlagateljev – sodna pristojnost – potreba po javni poti – bodoče negotovo dejstvo
Nobene ovire ne predstavlja dejstvo, da je sodišče združilo tri predloge in gre za več predlagateljev. Sodišče je že zavzelo stališče, da je podana sodna pristojnost tudi v primeru, če več predlagateljev zahteva ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto.
Zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo in sledilo izvedenskemu mnenju, skupaj z njegovo dopolnitvijo, je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe in tem razlogom pritožbeno sodišče sledi, pri čemer tudi nima pomislekov v pravilnost in verodostojnost tega izvedenskega mnenja. Tako se je izvedenec opredelil tudi do pripomb tožeče stranke na njegovo pisno izvedensko mnenje z dne 3. 11. 2014, podanih pisno v vlogi z dne 21. 11. 2014 in ustno na naroku 5. 12. 2014, s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja z dne 7. 1. 2015. Ko sodišče prve stopnje utemelji svoje prepričanje v pravilnost opravljenega dela izvedenca, tudi pravilno pojasni, zakaj ni potrebe po zaslišanju izvedenca in zlasti ne po imenovanju novega izvedenca.
Dejstvo, da je v lokal A v obdobju obnove vlagala tudi družba E. E. d. o. o., ne izključuje pasivne legitimacije toženih strank. Toženi stranki nista prerekali trditev tožečih strank, da sta se prvo tožeča in prvo tožena stranka dogovorili o vlaganju, financiranju ter izvajanju gradbenih dela in storitev. Obstoj soglasja v tem smislu torej ni bil niti sporen, zaradi česar ga sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati. Pasivna legitimacija prvo tožene stranke je bila s tem podana.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka – pridobitev ločitvene pravice na poslovnem deležu
Za potrebe 216. člena ZFPPIPP je potrebno z ločitveno pravico razumeti pravico, kot jo določa 21. člen ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 213. člena ZFPPIPP.
Pravico do poplačila pred kasnejšimi upniki se v izvršbi pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru. Kolikšen del terjatve bo poplačan (oziroma je zavarovan z ločitveno pravico), pa bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka (primerjaj tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP).
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022667
OZ člen 376. ZPP člen 359.
veljavnost prepovedi reformation in peius - tek zakonskih zamudnih obresti
Zmotno je stališče upnika, da sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju po razveljavitvi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 6. 11. 2013 v delu, v katerem je bilo odločeno o delni ustavitvi postopa (I. točka izreka), ne bi smelo ustaviti postopa v večjem obsegu, kakor je to storilo v razveljavljenem delu sklepa z dne 6. 11. 2013. Prepoved reformatio in peius namreč velja samo za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje. Prepoved pa ne velja za odločitev sodišča prve stopnje, ki jo sprejme v ponovljenem postopku. Če je sodna odločba v pritožbenemu postopku razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču v novo sojenje, ta prepoved preneha.
OZ člen 6, 132, 165, 335, 335/3, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2. ZGD-1 člen 263, 263/6.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – védenje pravne osebe
Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi obseg škode lahko opredelil in lahko izračunal znesek odškodnine. Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
Nova uprava bi glede na vse okoliščine ob upoštevanju potrebne skrbnosti morala vedeti za nastanek škode že ob nastopu funkcije, saj je imela za to vse realne možnosti. Znane so ji bile namreč vse dejanske okoliščine primera, zato za izračun odškodnine ni bilo nobenih ovir.
posojilna pogodba – predmet – določljiv – ničnost pogodbe zaradi predmeta – poslovne listine – poslovne evidence – usklajenost – rok za vrnitev posojila
Ni mogoče reči, da je predmet posojilne pogodbe nedoločljiv, pogodba pa nična, ker se stranki pogodbe nista dogovorili o točnih zneskih, temveč da bo posojilodajalec posojilojemalcu posojal denar po potrebi.
Ni sicer mogoče negirati zakonske zahteve po tem, da morajo biti knjigovodske listine pravne osebe skladne z njenimi poslovnimi dogodki in usklajene z njenimi dejanskimi transakcijami, vendar pa morajo knjigovodske listine slediti poslovnim dogodkom, in ne obratno, kot skuša prikazati tožena stranka.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – sredstvo zavarovanja – prepoved državnemu organu – narok za odločanje o ugovoru – neobvezen narok – neobveznost naroka
Sodišče državnemu organu, katerega ravnanje je v celoti urejeno z zakonom, ne more prepovedati, da ne bi ravnal v skladu z zakonom (razen če ne bi bilo to že v zakonu predvideno).
Pogoj za zavarovanje je verjetna terjatev in ne tudi ne-verjetnost eventuelnih ugovorov zoper njo.
ZJShemRS člen 17a, 17a/3. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi RS člen 17, 17/1, 17/1-13.
kreditna pogodba – jamstvo – pogodba o jamstvu – sankcije v primeru kršitev – pogodbena kazen – moratorij – moratorij na odplačilo glavnice kredita – rok vračila kredita – sprememba pogodbe
Besedo „moratorij“, kot jo uporablja 13. črtica 1. odstavka 17. člena Uredbe o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije, si je treba razložiti kot rok med izplačilom celotnega kredita in začetkom vračanja kredita, točneje kot obdobje med izplačilom še zadnjega obroka kredita v korist kreditojemalcu in prvim delnim zneskom odplačila (prvim obrokom), ki ga plača kreditojemalec kreditodajalcu.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – trditveno breme – sklepčnost tožbe – višina odškodnine – višina zakupnine – pavšalen ugovor
Na podlagi 2. odstavka 72. člena ZDen uveljavlja denacionalizacijski upravičenec plačilo tiste koristi, ki bi jo sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma z njo upravljal že ob uveljavitvi omenjenega zakona.
Tožnica je višino svojega zahtevka opredeljevala z višino zakupnine (najemnine), katero je toženka prejela na podlagi računov, ki jih je za uporabo teh zemljišč izstavila družbi X oziroma sami tožnici. V zvezi s tem pa toženka ni ugovarjala, da tožnica, v kolikor bi v relevantnem obdobju sama upravljala oziroma uporabljala predmetne nepremičnine, zneska koristi (katerega plačilo uveljavlja) sama ne bi dosegla (ali da bi bil ta znesek nižji). Trditve, ki bi jih tožnica po mnenju sodišča prve stopnje morala podati (pa jih ni), bi bile potrebne le v primeru, v kolikor bi toženka v tej smeri (bodisi glede „identitete“/značilnosti nepremičnin, v zvezi s katerimi zahteva plačilo, bodisi glede zatrjevane višine (koristi)) karkoli konkretizirano ugovarjala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082030
SZ-1 člen 17, 23, 23/1, 23/4, 30, 30/3, 48, 48/2, 49, 71, 71/1, 71/2. SPZ člen 68, 105, 105/1, 118, 118/4. OZ člen 125, 125/1, 190, 190/1, 199, 239, 239/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – plačilo stroškov upravljanja – skupni deli večstanovanjske stavbe – skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam – delitev stroškov upravljanja – bremena skupne stvari – sprememba lastništva posameznega dela – zamenjava upravnika – razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – poravnava zapadlih obveznosti – odškodnina – neupravičena obogatitev – trditveno breme – poslovodstvo brez naročila – gestija – nujnost in koristnost gestije – splošno znana dejstva
Ureditev upravnikovega ravnanja po 71. členu SZ-1 predpostavlja, da ima tretji (tj. dobavitelj blaga ali storitev) veljavno sklenjeno pogodbo z etažnimi lastniki, ki slednje obvezuje te storitve tudi plačevati.
Sklicevanje na splošno znana dejstva za utemeljitev nujnosti ali koristnosti gestije ne zadošča.
Od nosilcev javnih funkcij (državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) se zahteva merilo ravnanja dobrega strokovnjaka, ko se pri njih ugotavlja protipravnost kot element odškodninske odgovornosti.
Protipravnost ravnanja tožene stranke ni ugotovljena zgolj zaradi kršitve pravice do izjave v postopku, ampak tudi (in predvsem), ker tožeči stranki pred odvzemom koncesije ni bila dana možnost odprave pomanjkljivosti po 6. alineji 18. člena ZLD.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082065
URS člen 22. OZ člen 6, 6/2, 239, 239/2, 768, 768/1. ZPP člen 70, 70-6, 72, 367a, 370, 370/1, 370/3. ZOdvT tarifna številka 3102.
odškodninska odgovornost odvetnika – poslovna odškodninska odgovornost – mandatna pogodba – nepravilna izpolnitev naročila – predlog za dopustitev revizije – prepozen predlog – zamuda z vložitvijo predloga za dopustitev revizije – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj vzročne zveze – ustrezno zastavljeno pravno vprašanje – možnosti za uspeh s predlogom za dopustitev revizije – načelo kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – enako varstvo pravic – izločitev sodnika – dvom o nepristranskosti – razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka – stroški postopka – nagrada odvetnika – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Opustitev potrebnega ravnanja odvetnika ima za posledico odškodninsko odgovornost le, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem (na primer vložitvijo pravnega sredstva), ki ga je odvetnik opustil.
Od sodišča ni mogoče pričakovati, da se v sodbi vedno opredeli do vsakega dokaza posebej, pač pa lahko več dokazov, ki naj bi dokazovali ista dejstva, v obrazložitvi zajame skupaj, zlasti ko je soočeno z zelo obširnim dokaznim gradivom.
trajna nelikvidnost – domneva insolventnosti – obseg dolžnikovih obveznosti – dolžnikov predlog za začetek postopka prisilne poravnave
Prvostopenjsko sodišče se je pravilno sklicevalo tudi na okoliščino, da je bil predhodni postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka prekinjen v posledici vloženega predloga dolžnika za začetek postopka prisilne poravnave. Četudi je bil tako vložen predlog nepopoln in ga dolžnik niti ni dopolnil, tako vložene vloge dolžnika ni mogoče razlagati drugače, kot da je dolžnik sam izrecno priznal stanje svoje insolventnosti, zato njegovo zanikanje insolventnosti v nadaljnjem predhodnem postopku odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka služi zgolj zavlačevanju postopka, čemur sodišče ne more nuditi pravnega varstva.