Od nosilcev javnih funkcij (državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) se zahteva merilo ravnanja dobrega strokovnjaka, ko se pri njih ugotavlja protipravnost kot element odškodninske odgovornosti.
Protipravnost ravnanja tožene stranke ni ugotovljena zgolj zaradi kršitve pravice do izjave v postopku, ampak tudi (in predvsem), ker tožeči stranki pred odvzemom koncesije ni bila dana možnost odprave pomanjkljivosti po 6. alineji 18. člena ZLD.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082065
URS člen 22. OZ člen 6, 6/2, 239, 239/2, 768, 768/1. ZPP člen 70, 70-6, 72, 367a, 370, 370/1, 370/3. ZOdvT tarifna številka 3102.
odškodninska odgovornost odvetnika – poslovna odškodninska odgovornost – mandatna pogodba – nepravilna izpolnitev naročila – predlog za dopustitev revizije – prepozen predlog – zamuda z vložitvijo predloga za dopustitev revizije – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj vzročne zveze – ustrezno zastavljeno pravno vprašanje – možnosti za uspeh s predlogom za dopustitev revizije – načelo kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – enako varstvo pravic – izločitev sodnika – dvom o nepristranskosti – razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka – stroški postopka – nagrada odvetnika – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Opustitev potrebnega ravnanja odvetnika ima za posledico odškodninsko odgovornost le, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem (na primer vložitvijo pravnega sredstva), ki ga je odvetnik opustil.
Od sodišča ni mogoče pričakovati, da se v sodbi vedno opredeli do vsakega dokaza posebej, pač pa lahko več dokazov, ki naj bi dokazovali ista dejstva, v obrazložitvi zajame skupaj, zlasti ko je soočeno z zelo obširnim dokaznim gradivom.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053487
ZIZ člen 17, 21, 55, 108, 139. OZ člen 371. SPZ člen 192, 199.
izvršba – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – valuta obveznosti – dovolitev izvršbe v tuji valuti – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – rubež terjatve iz vrednostnega papirja – zemljiško pismo – zemljiški dolg
Vrhovno sodišče je v citirani zadevi primarno opozorilo na načelo pacta sunt servanda, ki določa, da je treba obveznosti izpolniti tako kot glasijo - v predmetni izvršilni zadevi ne gre za pogodbeno obveznost, temveč za izterjavo tudi negmotne škode (ki je nepristna valutna obveznost) -, in še, da je valuta denarne obveznosti lahko bistvena lastnost predmeta obveznosti, obveznost plačati določeno vsoto določene denarne enote pa različna od obveznosti plačati določeno vsoto neke druge denarne enote.
Izvršilno sodišče ni pravdno sodišče in nima pristojnosti odločati o terjatvi. Izvršilno sodišče le dovoli izvršbo terjatve (izvršljivega zahtevka), o kateri je že pravnomočno odločeno.
Ali povedano drugače, pred izvršilnim sodiščem se ne sme več postavljati vprašanje, ali je denarna terjatev po sklepu o izvršbi enaka tisti, ki je bila določena (terjatev ni bila samo določljiva, bila je določena) v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče mora biti pri dovolitvi izvršbe „zvesto“ izvršilnemu naslovu. Ker ne odloča o terjatvi, tudi ne sme izvršiti (realizirati izvršbo) kaj drugega ali drugače, kot je to določeno v izvršilnem naslovu, do česar pa bi v tem primeru utegnilo priti (na primer pri sklepu o razdelitvi kupnine iz prodanih nepremičnin), če bi sklep o izvršbi postal pravnomočen.
ZIZ nikjer ne določa, da bi smelo sodišče dopustiti izvršbo le denarne terjatve, ki bi bila v sklepu o izvršbi izražena v domači valuti. Nasprotno, iz 139. člena ZIZ izhaja, da je izvršba, dovoljena v tuji valuti, povsem dopustna.
ZFPPIPP za razliko od ZIZ določa zakonsko konverzijo terjatve in zakonsko spremembo pogodbenih in zamudnih obresti po sili zakona ter hkrati določa še zakonski presečni dan (dan začetka stečajnega postopka!).
Vse navedeno so razlogi, zaradi katerih višje sodišče meni, da upnik ne more izbirati med tem, na kateri dan bo (zanj ugodneje ali neugodneje) preračunal svojo terjatev, ki je v tuji valuti, v terjatev v evrih. Končno se terjatev poplača glede na višino terjatve na dan izpolnitve ali prisilnega poplačila. Namen dovolitve izvršbe je treba razlagati le znotraj tega cilja.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje – trditveno in dokazno breme predlagatelja – pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.
Stvari iz 168. člena ZNP se sprejmejo v depozit pri vsakem stvarno pristojnem sodišču (169. člen ZNP), kar sodi v pristojnost okrajnih sodišč (99. člen ZS). Predlagateljica je zato lahko izbirala, pri katerem okrajnem sodišču bo vložila predlog. Ker ga je vložila pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, je to pristojno za odločanje v zadevi.
poslovna stavba – upravnik – pogodba o upravljanju – stroški upravljanja – dokazovanje plačila
Toženka je lastnica poslovne stavbe, zato je za presojo pravnega razmerja med strankama pomembna le Pogodba o upravljanju, ki sta jo sklenili toženka in tožnica (upravnica).
Do ugovorov toženke, pri katerih je ta vztrajala tudi nadalje, se tožnica ni opredelila tako, da bi konkretno navedla, da je sporne račune poravnala, oziroma kje točno iz njenih (obsežnih) prilog to plačilo izhaja. Sodišče ni dolžno samo, še zlasti, če so priloge tako obsežne in se za povrh nanašajo še na zbirna plačila, ugotavljati, ali so bili sporni zneski res plačani. Sodišče druge stopnje je zato zneske, za katere je ugotovilo, da so bili prisojeni, toženka pa jim je konkretizirano ugovarjala ves čas postopka, tožnica pa na to konkretno odgovorila, točno kje v prilogah se potrdilo o plačilu nahaja, odštelo od prisojenega zneska.
OZ člen 6, 132, 165, 335, 335/3, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2. ZGD-1 člen 263, 263/6.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – védenje pravne osebe
Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi obseg škode lahko opredelil in lahko izračunal znesek odškodnine. Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
Nova uprava bi glede na vse okoliščine ob upoštevanju potrebne skrbnosti morala vedeti za nastanek škode že ob nastopu funkcije, saj je imela za to vse realne možnosti. Znane so ji bile namreč vse dejanske okoliščine primera, zato za izračun odškodnine ni bilo nobenih ovir.
Pravna oseba lahko svojo voljo v pravnem prometu izraža prek zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca. Ponudbo za prodajo stanovanja pa je v obravnavanem primeru dala/odobrila oseba, ki ni bila nič od navedenega, zato taka ponudba, četudi jo je naslovnik sprejel, ponudnika ne veže.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 337/1, 352, 353.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti – dopolnitev sodbe – meje pritožbenega preizkusa – dopolnitev pritožbe – pritožbena novota – stroški postopka
Tožnik je vložil pritožbo zoper sodbo, s katero mu je bila prisojena odškodnina v določeni višini, ni pa bilo odločeno o zahtevku nad prisojenim zneskom odškodnine. Razlogi, ki jih je uveljavljal v pritožbi, zato ne morejo biti utemeljeni. O zavrnitvi dela zahtevka je bilo odločeno šele z dopolnilno sodbo, zoper to pa tožnik ni vložil pritožbe.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075700
ZVEtL člen 23a, 26. ZPP člen 253.
pravica do izjave – ogled izvedenca – vabilo strankam na ogled – izvajanje katastrskih vpisov – postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Izvedenec opravi ogled skupaj z udeleženci nepravdnega postopka le v primerih, ko je udeležba udeležencev na ogledu potrebna zaradi izdelave izvedenskega mnenja.
Ne le, da bi prvotoženka in drugotoženka morali vedeti, da s sklenitvijo izročilne pogodbe prvotoženka škoduje njenim upnicam, ugotovljeno je bilo, da sta vedeli, da s takšnim razpolaganjem škodujeta upnicam prvotoženke. Že iz navedenih razlogov je tožbeni zahtevek utemeljen, če se upošteva, da je bil med toženkama sklenjen odplačni pravni posel.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – pravična denarna odškodnina – stroški v zvezi z zdravljenjem – potni stroški
Kot soprispevek tožnika bi bilo mogoče opredeliti le njegovo izzivanje neposredno pred napadom. Postavitev znaka (pa tudi morebiti rampe z možnostjo neoviranega dostopa) pa tega ne predstavlja. Tožnik torej ni dal povoda za agresivno ravnanje toženke in njeno razburjanje, zato mu ni mogoče očitati, da je kakorkoli soprispeval h škodnemu dogodku.
Dejstvo, da je v lokal A v obdobju obnove vlagala tudi družba E. E. d. o. o., ne izključuje pasivne legitimacije toženih strank. Toženi stranki nista prerekali trditev tožečih strank, da sta se prvo tožeča in prvo tožena stranka dogovorili o vlaganju, financiranju ter izvajanju gradbenih dela in storitev. Obstoj soglasja v tem smislu torej ni bil niti sporen, zaradi česar ga sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati. Pasivna legitimacija prvo tožene stranke je bila s tem podana.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka – pridobitev ločitvene pravice na poslovnem deležu
Za potrebe 216. člena ZFPPIPP je potrebno z ločitveno pravico razumeti pravico, kot jo določa 21. člen ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 213. člena ZFPPIPP.
Pravico do poplačila pred kasnejšimi upniki se v izvršbi pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru. Kolikšen del terjatve bo poplačan (oziroma je zavarovan z ločitveno pravico), pa bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka (primerjaj tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP).
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - odlog - obročno plačilo - trditveno in dokazno breme - okoliščine, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu - stranka, ki predlog poda - občutno zmanjšana sredstva
Trditveno in dokazno breme za izkaz okoliščin, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu takse, je na stranki, ki tak predlog poda. Glede na neprerekano višino mesečnih prihodkov toženih strank in brez konkretnih trditev o (slabem) premoženjskem stanju, ki bi kazalo, da bodo zaradi plačila takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožene stranke in njihovi družinski člani, pa predlog toženih strank za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešen.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – sredstvo zavarovanja – prepoved državnemu organu – narok za odločanje o ugovoru – neobvezen narok – neobveznost naroka
Sodišče državnemu organu, katerega ravnanje je v celoti urejeno z zakonom, ne more prepovedati, da ne bi ravnal v skladu z zakonom (razen če ne bi bilo to že v zakonu predvideno).
Pogoj za zavarovanje je verjetna terjatev in ne tudi ne-verjetnost eventuelnih ugovorov zoper njo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060972
ZOR člen 376, 377, 392, 392/3. OZ člen 352, 352/1, 353, 365, 369, 369/1. ZPP člen 184, 184/2. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-2, 212, 212/1, 212/4, 213, 214. ZVZD člen 3, 3-1, 3/2, 3/2-1. ZGO člen 58.
odškodninska odgovornost izvajalca in koordinatorja del – zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – izguba dohodka – izgubljeni zaslužek – renta – bodoča škoda – sprememba tožbe – povečanje obstoječega zahtevka – prisilna poravnava – prednostna terjatev – pojem delavca – varstvo pri delu
Za preteklo materialno škodo, ki se ne določa po cenah na dan izdaje sodne odločbe, se pretrga zastaranje (le) glede istovrstnosti zahtevka po temelju in višini, kot je bil postavljen v tožbi oziroma po popravi ali dopolnitvi tožbe.
trajna nelikvidnost – domneva insolventnosti – obseg dolžnikovih obveznosti – dolžnikov predlog za začetek postopka prisilne poravnave
Prvostopenjsko sodišče se je pravilno sklicevalo tudi na okoliščino, da je bil predhodni postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka prekinjen v posledici vloženega predloga dolžnika za začetek postopka prisilne poravnave. Četudi je bil tako vložen predlog nepopoln in ga dolžnik niti ni dopolnil, tako vložene vloge dolžnika ni mogoče razlagati drugače, kot da je dolžnik sam izrecno priznal stanje svoje insolventnosti, zato njegovo zanikanje insolventnosti v nadaljnjem predhodnem postopku odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka služi zgolj zavlačevanju postopka, čemur sodišče ne more nuditi pravnega varstva.
ZGD člen 240, 435, 435/2, 435/3. ZGD-1 člen 64, 64/5, 247, 247/2, 500, 500/2. ZSReg 34, 34/1, 39, 39-2.
predlog za vpis spremembe glede subjekta vpisa – izbris družbenika – prenos poslovnega deleža – pridobitev lastnih poslovnih deležev – rezerve za lastne poslovne deleže – kogentnost določb – ničnost
Pogodbeni stranki se v Pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža v družbi D. d. o. o. dogovorili, da se šteje, da je prenos poslovnega deleža opravljen s plačilom celotne kupnine. Ker pa je bilo plačilo celotne kupnine pogoj za pridobitev poslovnega deleža, le-to pa je bilo, glede na zgoraj navedeno, opravljeno v nasprotju z določbo drugega odstavka 435. člena ZGD-F, tudi sama pridobitev poslovnega deleža ni veljavna.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – trditveno breme – sklepčnost tožbe – višina odškodnine – višina zakupnine – pavšalen ugovor
Na podlagi 2. odstavka 72. člena ZDen uveljavlja denacionalizacijski upravičenec plačilo tiste koristi, ki bi jo sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma z njo upravljal že ob uveljavitvi omenjenega zakona.
Tožnica je višino svojega zahtevka opredeljevala z višino zakupnine (najemnine), katero je toženka prejela na podlagi računov, ki jih je za uporabo teh zemljišč izstavila družbi X oziroma sami tožnici. V zvezi s tem pa toženka ni ugovarjala, da tožnica, v kolikor bi v relevantnem obdobju sama upravljala oziroma uporabljala predmetne nepremičnine, zneska koristi (katerega plačilo uveljavlja) sama ne bi dosegla (ali da bi bil ta znesek nižji). Trditve, ki bi jih tožnica po mnenju sodišča prve stopnje morala podati (pa jih ni), bi bile potrebne le v primeru, v kolikor bi toženka v tej smeri (bodisi glede „identitete“/značilnosti nepremičnin, v zvezi s katerimi zahteva plačilo, bodisi glede zatrjevane višine (koristi)) karkoli konkretizirano ugovarjala.