posojilna pogodba – predmet – določljiv – ničnost pogodbe zaradi predmeta – poslovne listine – poslovne evidence – usklajenost – rok za vrnitev posojila
Ni mogoče reči, da je predmet posojilne pogodbe nedoločljiv, pogodba pa nična, ker se stranki pogodbe nista dogovorili o točnih zneskih, temveč da bo posojilodajalec posojilojemalcu posojal denar po potrebi.
Ni sicer mogoče negirati zakonske zahteve po tem, da morajo biti knjigovodske listine pravne osebe skladne z njenimi poslovnimi dogodki in usklajene z njenimi dejanskimi transakcijami, vendar pa morajo knjigovodske listine slediti poslovnim dogodkom, in ne obratno, kot skuša prikazati tožena stranka.
Pravna oseba lahko svojo voljo v pravnem prometu izraža prek zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca. Ponudbo za prodajo stanovanja pa je v obravnavanem primeru dala/odobrila oseba, ki ni bila nič od navedenega, zato taka ponudba, četudi jo je naslovnik sprejel, ponudnika ne veže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081073
OZ člen 65, 111, 111/2. ZPP člen 257, 286b, 287, 287/2. ZGD-1 člen 7.
ara – avans – dokazni postopek – dokaz z zaslišanjem strank – volja strank – podružnica – odstop od pogodbe – delna izpolnitev – zavrnitev dokaza – pravočasno grajanje procesnih kršitev – pasivna legitimacija – oznaka tožene stranke – samostojni podjetnik – fizična oseba – pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika
Iz zapisnika z naroka ne izhaja, da je katerakoli od pravdnih strank uveljavljala kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo dokaza z neposrednim zaslišanjem B. B. in C. C., zato se v pritožbi na relativne kršitve določb postopka tožena stranka neutemeljeno sklicuje.
Sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko sodišče ugotovi tudi z zaslišanjem strank. Možnost zamenjave pomena besed avans in ara je po stališču višjega sodišča razlog, da ju sodišče prve stopnje zasliši in ugotovi, ali držijo trditve tožene stranke, da sta se pravdni stranki ob sklenitvi Pogodbe dogovorili, da lahko tožena stranka ob sklenitvi Pogodbe plačanih 10.000,00 EUR obdrži, če tožeča stranka odstopi od Pogodbe, oziroma ali je bilo 10.000,00 EUR ob sklenitvi Pogodbe plačanih kot ara.
Stvari iz 168. člena ZNP se sprejmejo v depozit pri vsakem stvarno pristojnem sodišču (169. člen ZNP), kar sodi v pristojnost okrajnih sodišč (99. člen ZS). Predlagateljica je zato lahko izbirala, pri katerem okrajnem sodišču bo vložila predlog. Ker ga je vložila pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, je to pristojno za odločanje v zadevi.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – trditveno breme – sklepčnost tožbe – višina odškodnine – višina zakupnine – pavšalen ugovor
Na podlagi 2. odstavka 72. člena ZDen uveljavlja denacionalizacijski upravičenec plačilo tiste koristi, ki bi jo sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma z njo upravljal že ob uveljavitvi omenjenega zakona.
Tožnica je višino svojega zahtevka opredeljevala z višino zakupnine (najemnine), katero je toženka prejela na podlagi računov, ki jih je za uporabo teh zemljišč izstavila družbi X oziroma sami tožnici. V zvezi s tem pa toženka ni ugovarjala, da tožnica, v kolikor bi v relevantnem obdobju sama upravljala oziroma uporabljala predmetne nepremičnine, zneska koristi (katerega plačilo uveljavlja) sama ne bi dosegla (ali da bi bil ta znesek nižji). Trditve, ki bi jih tožnica po mnenju sodišča prve stopnje morala podati (pa jih ni), bi bile potrebne le v primeru, v kolikor bi toženka v tej smeri (bodisi glede „identitete“/značilnosti nepremičnin, v zvezi s katerimi zahteva plačilo, bodisi glede zatrjevane višine (koristi)) karkoli konkretizirano ugovarjala.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje – trditveno in dokazno breme predlagatelja – pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053487
ZIZ člen 17, 21, 55, 108, 139. OZ člen 371. SPZ člen 192, 199.
izvršba – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – valuta obveznosti – dovolitev izvršbe v tuji valuti – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – rubež terjatve iz vrednostnega papirja – zemljiško pismo – zemljiški dolg
Vrhovno sodišče je v citirani zadevi primarno opozorilo na načelo pacta sunt servanda, ki določa, da je treba obveznosti izpolniti tako kot glasijo - v predmetni izvršilni zadevi ne gre za pogodbeno obveznost, temveč za izterjavo tudi negmotne škode (ki je nepristna valutna obveznost) -, in še, da je valuta denarne obveznosti lahko bistvena lastnost predmeta obveznosti, obveznost plačati določeno vsoto določene denarne enote pa različna od obveznosti plačati določeno vsoto neke druge denarne enote.
Izvršilno sodišče ni pravdno sodišče in nima pristojnosti odločati o terjatvi. Izvršilno sodišče le dovoli izvršbo terjatve (izvršljivega zahtevka), o kateri je že pravnomočno odločeno.
Ali povedano drugače, pred izvršilnim sodiščem se ne sme več postavljati vprašanje, ali je denarna terjatev po sklepu o izvršbi enaka tisti, ki je bila določena (terjatev ni bila samo določljiva, bila je določena) v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče mora biti pri dovolitvi izvršbe „zvesto“ izvršilnemu naslovu. Ker ne odloča o terjatvi, tudi ne sme izvršiti (realizirati izvršbo) kaj drugega ali drugače, kot je to določeno v izvršilnem naslovu, do česar pa bi v tem primeru utegnilo priti (na primer pri sklepu o razdelitvi kupnine iz prodanih nepremičnin), če bi sklep o izvršbi postal pravnomočen.
ZIZ nikjer ne določa, da bi smelo sodišče dopustiti izvršbo le denarne terjatve, ki bi bila v sklepu o izvršbi izražena v domači valuti. Nasprotno, iz 139. člena ZIZ izhaja, da je izvršba, dovoljena v tuji valuti, povsem dopustna.
ZFPPIPP za razliko od ZIZ določa zakonsko konverzijo terjatve in zakonsko spremembo pogodbenih in zamudnih obresti po sili zakona ter hkrati določa še zakonski presečni dan (dan začetka stečajnega postopka!).
Vse navedeno so razlogi, zaradi katerih višje sodišče meni, da upnik ne more izbirati med tem, na kateri dan bo (zanj ugodneje ali neugodneje) preračunal svojo terjatev, ki je v tuji valuti, v terjatev v evrih. Končno se terjatev poplača glede na višino terjatve na dan izpolnitve ali prisilnega poplačila. Namen dovolitve izvršbe je treba razlagati le znotraj tega cilja.
ZPP člen 98, 98/2, 98/3, 98/4, 98/6. ZIZ člen 40, 40/6, 40/7, 62, 62/2.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pooblaščenci – odvetnik – predložitev pooblastila – pooblastilo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – pooblastilo za vložitev tožbe – posledice nepredložitve pooblastila za vložitev tožbe – zavrženje tožbe – pooblastilo za zastopanje v pravdi – poziv na predložitev pooblastila – neupoštevanje dejanj osebe brez pooblastila – naknadna odobritev procesnih dejanj
Četrti odstavek 98. člena ZPP se nanaša na položaj, ko pooblaščenec vloži tožbo brez pooblastila.
Od pooblaščenca, ki je imel pooblastilo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ni mogoče zahtevati, da predloži v pravdi pooblastilo tožeče stranke za vložitev tožbe. Zato tožbe na podlagi določbe četrtega odstavka 98. člena ZPP v takem primeru tudi ni mogoče zavreči.
Če bi sodišče takoj, ko mu je bila zadeva odstopljena, pooblaščenca pozvalo, da predloži pooblastilo za zastopanje v pravdi, ki je sledila izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine, pa ga v postavljenem roku ne bi predložil, bi moralo pravdno sodišče postopek nadaljevati s pravdno stranko brez pooblaščenca.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – zavrnitev predloga – izbrisni razlog – poslovni naslov – dovoljenje za poslovanje – preklic dovoljenja
Ker je predlagateljica dovoljenje za poslovanje na naslovu, ki je vpisan v sodni register, subjektu vpisa dala, in to v času, ko je bila direktorica le - tega, se v konkretnem primeru na domnevo izbrisnega razloga iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP neutemeljeno sklicuje. Če je pozneje dovoljenje preklicala, to ne vpliva na ugotovitev, da je bila sprememba poslovnega naslova subjekta vpisa vpisana v sodni register na podlagi njenega dovoljenja.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022667
OZ člen 376. ZPP člen 359.
veljavnost prepovedi reformation in peius - tek zakonskih zamudnih obresti
Zmotno je stališče upnika, da sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju po razveljavitvi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 6. 11. 2013 v delu, v katerem je bilo odločeno o delni ustavitvi postopa (I. točka izreka), ne bi smelo ustaviti postopa v večjem obsegu, kakor je to storilo v razveljavljenem delu sklepa z dne 6. 11. 2013. Prepoved reformatio in peius namreč velja samo za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje. Prepoved pa ne velja za odločitev sodišča prve stopnje, ki jo sprejme v ponovljenem postopku. Če je sodna odločba v pritožbenemu postopku razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču v novo sojenje, ta prepoved preneha.
OZ člen 6, 132, 165, 335, 335/3, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2. ZGD-1 člen 263, 263/6.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – védenje pravne osebe
Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi obseg škode lahko opredelil in lahko izračunal znesek odškodnine. Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
Nova uprava bi glede na vse okoliščine ob upoštevanju potrebne skrbnosti morala vedeti za nastanek škode že ob nastopu funkcije, saj je imela za to vse realne možnosti. Znane so ji bile namreč vse dejanske okoliščine primera, zato za izračun odškodnine ni bilo nobenih ovir.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083259
OZ člen 131, 131/1, 168, 168/4. ZVZD člen 5. ZZDej člen 7. Pravilnik o prevozih pacienta člen 2, 3, 9, 10, 28. ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode – nesreča pri delu – spremljanje bolnika pri prevozu z reševalnim vozilom – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – opustitev dolžnega ravnanja – zagotovitev varnih delovnih razmer – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – soprispevek oškodovanca – vmesna sodba
Zavarovanec druge tožene stranke kot delodajalec je kršil svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varnega dela tožnici, ki mu jih je predpisoval tedaj veljavni ZVZD, zavarovanec prve tožene stranke pa pravila iz 9. člena Pravilnika o prevozih pacienta o zagotavljanju usposobljene reševalne ekipe pri prevozih. Pri izvedbi prevoza bolnika z reševalnim vozilom morata medsebojno sodelovati ekipi obeh zavarovancev toženih strank. Zaradi medsebojne povezanosti njunega delovanja in ugotovljenih zakonsko določenih opustitev dolžnega ravnanja je podana njuna solidarna krivdna odgovornost za tožničino škodo.
predlog za omejitev dedovanja – zavrženje predloga – pravnomočnost sklepa, s katerim je bil postopek na prvi stopnji končan – opustitev vložitve pritožbe
Z vložitvijo predloga za omejitev dedovanja je pritožnica priglasila udeležbo v zapuščinskem postopku. Ker je bil predlog vložen pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan, pravnomočnost ni mogla nastopiti, dokler ni iztekel rok za pritožbo vsakega od udeležencev. Z vročitvijo sklepa z dne je bila tako pritožnici dana možnost, da vloži pritožbo zoper navedeni sklep in se v njem izreče o postopanju sodišča v zadevi. Ker tega ni storila, je sklep z iztekom pritožbenega roka postal pravnomočen.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – načelo individualizacije višine odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmečkanina končnega členka prstanca desnice, stisnjenje kazalca in sredinca desnice
Prikrajšanja, kakršna je tožnik trpel med zdravljenjem, se po utrjeni sodni praksi vrednotijo v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
načrt končne razdelitve - prenos neunovčljivega premoženja na upnika - posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev - prenos premoženja - posebna stečajna masa - ločitveni upnik
Posodobitev končnega seznama preizkušenih terjatev poda odgovor na vprašanje, ali imajo upniki, ki so bili vključeni v končni seznam preizkušenih terjatev, še vedno izkazano takšno materialnopravno upravičenje tudi ob izdelavi načrta razdelitve stečajne mase. Ta potreba po posodabljanju končnega seznama preizkušanih terjatev pa ni podana v primeru, ko razdelitev posebne stečajne mase temelji na prenosu celotnega premoženja, ki sestavlja posebno stečajno maso, na edinega ločitvenega upnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023362
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 377, 377/3.
kazniva dejanja zoper premoženje – zatajitev – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pridobitev protipravne premoženjske koristi – precejšnje nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin oziroma zapisnikov – povzročitev škode – prilastitev predmetov leasinga – povečanje obsega premoženja – leasingojemalec kot pravna ali fizična oseba – razveljavitev sodbe
Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bila premoženjska korist pridobljena podjetju C. Obdolženi je bil v kritičnem času zakoniti zastopnik in lastnik tega podjetja, vendar ni bilo ugotovljeno, da bi premoženjska korist, pridobljena podjetju, prešla v zasebno premoženje obdolženca.
poslovna stavba – upravnik – pogodba o upravljanju – stroški upravljanja – dokazovanje plačila
Toženka je lastnica poslovne stavbe, zato je za presojo pravnega razmerja med strankama pomembna le Pogodba o upravljanju, ki sta jo sklenili toženka in tožnica (upravnica).
Do ugovorov toženke, pri katerih je ta vztrajala tudi nadalje, se tožnica ni opredelila tako, da bi konkretno navedla, da je sporne račune poravnala, oziroma kje točno iz njenih (obsežnih) prilog to plačilo izhaja. Sodišče ni dolžno samo, še zlasti, če so priloge tako obsežne in se za povrh nanašajo še na zbirna plačila, ugotavljati, ali so bili sporni zneski res plačani. Sodišče druge stopnje je zato zneske, za katere je ugotovilo, da so bili prisojeni, toženka pa jim je konkretizirano ugovarjala ves čas postopka, tožnica pa na to konkretno odgovorila, točno kje v prilogah se potrdilo o plačilu nahaja, odštelo od prisojenega zneska.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0064925
URS člen 35, 39. OZ člen 179.
kršitev osebnostnih pravic – objava neresničnih in žaljivih zapisov – znana osebnost – politik – pravica do časti in dobrega imena – razžalitev – protipravnost – zasebnost – porušeno duševno ravnovesje – senzacionalizem – zloraba medijske svobode
Četudi drži, da je tožnica kot žena župana in pomembnega politika že pred obravnavano objavo nastopala v javnosti, pa vsebina in način poročanja tožene stranke (o ločitvi od moža in razpadu družine) brez dvoma pomeni grob poseg v zasebnost in osebnostne pravice tožnice. Doslej namreč tožnica sama na tak način ni izpostavljala javnosti svojega osebnega in družinskega življenja in, kot je sama prepričljivo izpovedala, sta zanjo zakonska zveza in družina pomembni vrednoti.
Pisanje o tem, da je tožnica svojega moža zapustila, brez kakršnekoli dejstvene podlage in ne da bi to informacijo toženka pri tožnici ali njenem možu preverila, je predvidljivo škodljivo, nefer in pomeni zlorabo medijske svobode za goli senzacionalizem.
Da bi sodišče pogodbo oziroma njeno posamezno določbo spoznalo za nejasno ali neizvršljivo, bi morala tožeča stranka s svojimi navedbami zasejati dvom o njeni razumljivosti (pri tem pa ni odločilno, da je nejasna tretjim, kar posplošeno navaja tožeča stranka, ampak bi moralo priti do nejasnosti med pogodbenikoma) ali pa pojasniti, kakšen je bil skupni namen pogodbenikov, ki je bil v pogodbi drugače zapisan.
Tožeča stranka je zaslišanje predlagala za dokazovanje volje strank ob sklenitvi pogodbe. Trditev o tem, da je bila volja drugačna od v pogodbi izražene oziroma o tem, kakšen naj bi bil skupni namen pogodbenih strank, pa tožeča stranka ni podala. Ob takšnih trditvah in po tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov ugotovilo, da so določila pogodbe jasna (tožeča stranka ni pojasnila, kaj je nejasno ali sporno), skupnega namena strank ni bilo treba ugotavljati.