STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075700
ZVEtL člen 23a, 26. ZPP člen 253.
pravica do izjave – ogled izvedenca – vabilo strankam na ogled – izvajanje katastrskih vpisov – postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Izvedenec opravi ogled skupaj z udeleženci nepravdnega postopka le v primerih, ko je udeležba udeležencev na ogledu potrebna zaradi izdelave izvedenskega mnenja.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - odlog - obročno plačilo - trditveno in dokazno breme - okoliščine, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu - stranka, ki predlog poda - občutno zmanjšana sredstva
Trditveno in dokazno breme za izkaz okoliščin, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu takse, je na stranki, ki tak predlog poda. Glede na neprerekano višino mesečnih prihodkov toženih strank in brez konkretnih trditev o (slabem) premoženjskem stanju, ki bi kazalo, da bodo zaradi plačila takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožene stranke in njihovi družinski člani, pa predlog toženih strank za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešen.
trajna nelikvidnost – domneva insolventnosti – obseg dolžnikovih obveznosti – dolžnikov predlog za začetek postopka prisilne poravnave
Prvostopenjsko sodišče se je pravilno sklicevalo tudi na okoliščino, da je bil predhodni postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka prekinjen v posledici vloženega predloga dolžnika za začetek postopka prisilne poravnave. Četudi je bil tako vložen predlog nepopoln in ga dolžnik niti ni dopolnil, tako vložene vloge dolžnika ni mogoče razlagati drugače, kot da je dolžnik sam izrecno priznal stanje svoje insolventnosti, zato njegovo zanikanje insolventnosti v nadaljnjem predhodnem postopku odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka služi zgolj zavlačevanju postopka, čemur sodišče ne more nuditi pravnega varstva.
ZGD člen 240, 435, 435/2, 435/3. ZGD-1 člen 64, 64/5, 247, 247/2, 500, 500/2. ZSReg 34, 34/1, 39, 39-2.
predlog za vpis spremembe glede subjekta vpisa – izbris družbenika – prenos poslovnega deleža – pridobitev lastnih poslovnih deležev – rezerve za lastne poslovne deleže – kogentnost določb – ničnost
Pogodbeni stranki se v Pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža v družbi D. d. o. o. dogovorili, da se šteje, da je prenos poslovnega deleža opravljen s plačilom celotne kupnine. Ker pa je bilo plačilo celotne kupnine pogoj za pridobitev poslovnega deleža, le-to pa je bilo, glede na zgoraj navedeno, opravljeno v nasprotju z določbo drugega odstavka 435. člena ZGD-F, tudi sama pridobitev poslovnega deleža ni veljavna.
posojilna pogodba – predmet – določljiv – ničnost pogodbe zaradi predmeta – poslovne listine – poslovne evidence – usklajenost – rok za vrnitev posojila
Ni mogoče reči, da je predmet posojilne pogodbe nedoločljiv, pogodba pa nična, ker se stranki pogodbe nista dogovorili o točnih zneskih, temveč da bo posojilodajalec posojilojemalcu posojal denar po potrebi.
Ni sicer mogoče negirati zakonske zahteve po tem, da morajo biti knjigovodske listine pravne osebe skladne z njenimi poslovnimi dogodki in usklajene z njenimi dejanskimi transakcijami, vendar pa morajo knjigovodske listine slediti poslovnim dogodkom, in ne obratno, kot skuša prikazati tožena stranka.
URS člen 38. ZKP člen 149b, 149b/1, 149b/2, 154, 154/1. ZEKom-1 člen 162.
nedovoljeni dokazi – hramba in obdelovanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju
Razveljavitev določb ZEKom-1 na zakonitost podatkov, ki so bili na podlagi 149.b člena ZKP pridobljeni pred 18. 7. 2014, ne vpliva, niti ne pomeni, da so bili tudi vsi konkretni ukrepi, odrejeni na podlagi razveljavljenega predpisa, v neskladju s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081073
OZ člen 65, 111, 111/2. ZPP člen 257, 286b, 287, 287/2. ZGD-1 člen 7.
ara – avans – dokazni postopek – dokaz z zaslišanjem strank – volja strank – podružnica – odstop od pogodbe – delna izpolnitev – zavrnitev dokaza – pravočasno grajanje procesnih kršitev – pasivna legitimacija – oznaka tožene stranke – samostojni podjetnik – fizična oseba – pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika
Iz zapisnika z naroka ne izhaja, da je katerakoli od pravdnih strank uveljavljala kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo dokaza z neposrednim zaslišanjem B. B. in C. C., zato se v pritožbi na relativne kršitve določb postopka tožena stranka neutemeljeno sklicuje.
Sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko sodišče ugotovi tudi z zaslišanjem strank. Možnost zamenjave pomena besed avans in ara je po stališču višjega sodišča razlog, da ju sodišče prve stopnje zasliši in ugotovi, ali držijo trditve tožene stranke, da sta se pravdni stranki ob sklenitvi Pogodbe dogovorili, da lahko tožena stranka ob sklenitvi Pogodbe plačanih 10.000,00 EUR obdrži, če tožeča stranka odstopi od Pogodbe, oziroma ali je bilo 10.000,00 EUR ob sklenitvi Pogodbe plačanih kot ara.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – več predlagateljev – sodna pristojnost – potreba po javni poti – bodoče negotovo dejstvo
Nobene ovire ne predstavlja dejstvo, da je sodišče združilo tri predloge in gre za več predlagateljev. Sodišče je že zavzelo stališče, da je podana sodna pristojnost tudi v primeru, če več predlagateljev zahteva ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0063232
OZ člen 126, 352, 352/1. ZPP člen 7, 212. URS člen 14, 22.
čezmerna uporaba cest - odškodninski zahtevek - zastaranje - naknadno nastala škoda - dodatna obnovitvena dela - strošek sanacije - škoda - obseg škode - gradbena pogodba - pogodba v korist tretjega - zahteva za izpolnitev - obveznost saniranja - izvajanje dokazov - manjkajoča trditvena podlaga - informativni dokaz - pravica do enakopravnosti pravdnih strank - načelo enakosti
Sodišče z dokazi ugotavlja obstoj (pravočasno) zatrjevanih dejstev, pri čemer manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza. Sodišča dejstva ugotavljajo v okviru in na podlagi trditev pravdnih strank, medtem ko so dokazi le sredstvo, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Izvedba dokazov, brez ustrezne pravočasne trditvene podlage, torej ne more predstavljati zadostne podlage za odločanje sodišča. Informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.
Glede na navedbe, da je že septembra 2003 nastala totalna škoda (takšna škoda, da je bila potrebna temeljita obnova celotne trase poškodovanih cest), nadaljnje propadanje cest po septembru 2003 škode v finančnem smislu ni povečevalo.
Tretji lahko pri pogodbi v korist tretjega sam zahteva izpolnitev in ni odvisen od druge pogodbene stranke.
Pravica do enakopravnosti pravdnih strank pomeni, da mora vsaka stranka imeti v pravdnem postopku možnost predstaviti stališča, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je ne postavljajo v vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki. Iz obravnavanega jamstva torej izhaja zahteva, da morajo biti strankama zagotovljene enake procesne možnosti v postopku. Trditve tožnice, da sta bila dva oškodovanca različno obravnavana, češ da so bile državne ceste obnovljene, medtem ko so občinske ceste ostale poškodovane, se ne nanašajo na enakopravnost pravdnih strank v postopku (oziroma kršitev pravice do izjavljanja), zato očitana kršitev 22. člena Ustave RS ni podana.
Načelo enakosti pomeni eno od temeljnih ustavnih norm - pravico posameznika do zagotovitve enakosti tako pri postavljanju kot pri uporabi prava ter zavezuje zakonodajalca, da pri oblikovanju zakonskih rešitev izhaja iz predpostavke, da so vsi pred zakonom enaki in da s samim zakonom in njegovo uporabo ne morejo biti v različnem položaju. Načelo enakosti pa ne zavezuje samo zakonodajalca, ampak tudi izvršilno in sodno vejo oblasti; gre za enakost v uporabi prava, ki izhaja iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, zlasti na področjih, kjer zakonodajalec dopušča upravnim organom možnost prostega preudarka ali interpretacijo in uporabo nedoločenih pravnih pojmih in na področjih pospeševalne uprave. To načelo torej zavezuje zakonodajalca ter izvršilno in sodno vejo oblasti. Zgolj dejstvo, da so izvajalci sanirali državne ceste, medtem ko so lokalne ceste ostale poškodovane, ne more predstavljati diskriminacije oziroma kršitve pravice do enakosti pred zakonom, saj gre zasubjekt zasebnega prava, ki je sprejel odločitev v zvezi s civilnopravnimi razmerji in ne predstavlja odločitve sodišča ali drugih državnih organov ter organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar v postopku odločajo o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih posameznika.
mandat – pogodba o naročilu – pravice in obveznosti pogodbenih strank določene s pogodbo – učinki pogodbe med pogodbenikoma – obveznosti naročitelja – povrnitev stroškov
Tožena stranka ni zahtevala razveljavitve pogodbe, zato glede na opisane razloge niso relevantni njeni ugovori, da je bila postavitev tunelov potrebna, ker je tožeča stranka odgovorna za škodni dogodek in da zato tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
Pritožnik z navajanjem, da sodišče prve stopnje ob izvajanju dokazov ni ugotavljalo kontrolnih dejstev, ki služijo za preverjanje (ne)verodostojnosti teh dokazov (ki so sicer namenjeni ugotavljanju pravno odločilnih dejstev), ne more uspešno izpodbiti dokazne ocene. Tožnik je imel pred sodiščem prve stopnje vse možnosti, da strankam in pričam zastavi katero koli vprašanje, ki bi (sodišču) nudilo oporo pri ocenjevanju verodostojnosti zaslišanih. Če vprašanj ni zastavil, dejanskih zaključkov, ki jih je napravilo sodišče prve stopnje ob dokaznem ocenjevanju dokaznega gradiva, v katerem se nahaja zadostna opora za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, s pritožbo pač ne more uspešno izpodbiti.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje – trditveno in dokazno breme predlagatelja – pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.
Da bi sodišče pogodbo oziroma njeno posamezno določbo spoznalo za nejasno ali neizvršljivo, bi morala tožeča stranka s svojimi navedbami zasejati dvom o njeni razumljivosti (pri tem pa ni odločilno, da je nejasna tretjim, kar posplošeno navaja tožeča stranka, ampak bi moralo priti do nejasnosti med pogodbenikoma) ali pa pojasniti, kakšen je bil skupni namen pogodbenikov, ki je bil v pogodbi drugače zapisan.
Tožeča stranka je zaslišanje predlagala za dokazovanje volje strank ob sklenitvi pogodbe. Trditev o tem, da je bila volja drugačna od v pogodbi izražene oziroma o tem, kakšen naj bi bil skupni namen pogodbenih strank, pa tožeča stranka ni podala. Ob takšnih trditvah in po tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov ugotovilo, da so določila pogodbe jasna (tožeča stranka ni pojasnila, kaj je nejasno ali sporno), skupnega namena strank ni bilo treba ugotavljati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060972
ZOR člen 376, 377, 392, 392/3. OZ člen 352, 352/1, 353, 365, 369, 369/1. ZPP člen 184, 184/2. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-2, 212, 212/1, 212/4, 213, 214. ZVZD člen 3, 3-1, 3/2, 3/2-1. ZGO člen 58.
odškodninska odgovornost izvajalca in koordinatorja del – zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – izguba dohodka – izgubljeni zaslužek – renta – bodoča škoda – sprememba tožbe – povečanje obstoječega zahtevka – prisilna poravnava – prednostna terjatev – pojem delavca – varstvo pri delu
Za preteklo materialno škodo, ki se ne določa po cenah na dan izdaje sodne odločbe, se pretrga zastaranje (le) glede istovrstnosti zahtevka po temelju in višini, kot je bil postavljen v tožbi oziroma po popravi ali dopolnitvi tožbe.
Zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo in sledilo izvedenskemu mnenju, skupaj z njegovo dopolnitvijo, je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe in tem razlogom pritožbeno sodišče sledi, pri čemer tudi nima pomislekov v pravilnost in verodostojnost tega izvedenskega mnenja. Tako se je izvedenec opredelil tudi do pripomb tožeče stranke na njegovo pisno izvedensko mnenje z dne 3. 11. 2014, podanih pisno v vlogi z dne 21. 11. 2014 in ustno na naroku 5. 12. 2014, s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja z dne 7. 1. 2015. Ko sodišče prve stopnje utemelji svoje prepričanje v pravilnost opravljenega dela izvedenca, tudi pravilno pojasni, zakaj ni potrebe po zaslišanju izvedenca in zlasti ne po imenovanju novega izvedenca.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – sredstvo zavarovanja – prepoved državnemu organu – narok za odločanje o ugovoru – neobvezen narok – neobveznost naroka
Sodišče državnemu organu, katerega ravnanje je v celoti urejeno z zakonom, ne more prepovedati, da ne bi ravnal v skladu z zakonom (razen če ne bi bilo to že v zakonu predvideno).
Pogoj za zavarovanje je verjetna terjatev in ne tudi ne-verjetnost eventuelnih ugovorov zoper njo.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0064925
URS člen 35, 39. OZ člen 179.
kršitev osebnostnih pravic – objava neresničnih in žaljivih zapisov – znana osebnost – politik – pravica do časti in dobrega imena – razžalitev – protipravnost – zasebnost – porušeno duševno ravnovesje – senzacionalizem – zloraba medijske svobode
Četudi drži, da je tožnica kot žena župana in pomembnega politika že pred obravnavano objavo nastopala v javnosti, pa vsebina in način poročanja tožene stranke (o ločitvi od moža in razpadu družine) brez dvoma pomeni grob poseg v zasebnost in osebnostne pravice tožnice. Doslej namreč tožnica sama na tak način ni izpostavljala javnosti svojega osebnega in družinskega življenja in, kot je sama prepričljivo izpovedala, sta zanjo zakonska zveza in družina pomembni vrednoti.
Pisanje o tem, da je tožnica svojega moža zapustila, brez kakršnekoli dejstvene podlage in ne da bi to informacijo toženka pri tožnici ali njenem možu preverila, je predvidljivo škodljivo, nefer in pomeni zlorabo medijske svobode za goli senzacionalizem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023362
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 377, 377/3.
kazniva dejanja zoper premoženje – zatajitev – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pridobitev protipravne premoženjske koristi – precejšnje nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin oziroma zapisnikov – povzročitev škode – prilastitev predmetov leasinga – povečanje obsega premoženja – leasingojemalec kot pravna ali fizična oseba – razveljavitev sodbe
Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bila premoženjska korist pridobljena podjetju C. Obdolženi je bil v kritičnem času zakoniti zastopnik in lastnik tega podjetja, vendar ni bilo ugotovljeno, da bi premoženjska korist, pridobljena podjetju, prešla v zasebno premoženje obdolženca.
Sodišče prve stopnje je na podlagi prepričljivih izpovedb tožnika in njegovega sodelavca, ki je nesrečo videl, upoštevaje navedeni listini, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil glavni izvajalec del zavarovanec toženke, ki je bil tudi tisti, ki je investitorju obračunal vrednost del, tudi krovsko kleparskih, in ki je delavcem podizvajalca tudi dajal navodila za delo in razporejal delo na gradbišču, pravilno zaključilo, da je zavarovanec toženke subjekt, ki se je ukvarjal z nevarno dejavnostjo in ki je imel od nje tudi korist.