1.

VDS sodba Kdp 11/2004

21.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03320

Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 75, 75/4. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 90, 90/3, 90, 90/3.

kolektivni spor - kolektivna pogodba - nadomestilo plače

Če poklicna kolektivna pogodba določenega področja ne uredi

ugodnejše od kolektivne pogodbe dejavnosti ali če ga ga sploh ne

uredi, se upoštevajo določbe kolektivne pogodbe dejavnosti.

Ker Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike (KPZZ) ni

opredelila načina obračuna urne postavke osnove nadomestila za

čas odsotnosti z dela (v 4. odst. 75. čl. KPZZ določa le osnovo

za izračun nadomestila plače za čas odsotnosti z dela - izplačana

plača v zadnjih 3 mesecih), se upošteva 3. odst. 90. čl.

Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva

(KPDZSV), ki določa, da je osnova za obračun nadomestila plača

delavca v preteklem mesecu, osnovo v urni postavki pa določa

tako, da se plačo iz preteklega meseca deli s številom plačanih

ur delavca za redni delovni čas in za delo preko polnega

delovnega časa iz preteklega meseca.

Metoda obračuna urne postavke za izračun nadomestila plače, po

kateri se v osnovo za izračun urne postavke poleg plače za redni

delovni čas in za delo preko polnega delovnega časa (nadurno

delo) tudi plačila za čas dežurstva in stalne pripravljenosti (ko

sicer ne opravlja dejanskega dela), medtem ko se pri številu ur,

na podlagi katerih se izračuna urna postavka, ure dežurstva in

stalne pripravljenosti ne upoštevajo (ker se upoštevajo le

plačane ure za redni delovni čas in za delo preko polnega

delovnega časa), ni v skladu s 3. odst. 90. čl. KPDZSV. Če se v

osnovo všteva plačilo iz vseh naslovov (redno delo, nadure,

dežurstva... ), prejeto v preteklem mesecu, tako doblena osnova

pa se ne deli z vsemi urami, za katere je zdravnik prejel plačo,

lahko pride celo do tega, da bi urna postavka za izračun

nadomestila plače za čas odsotnosti znašala več, kot bi znašala

plača za dejansko opravljeno delo.

 

3.

VDS sodba Kdp 5/2005

1.3.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03172

ZPP člen 318, 318/1, 318/3. ZDSS-1 člen 19, 44, 44/2, 45, 52.

kolektivni spor - zamudna sodba - mandat članov delavskega sveta - pasivna legitimacija

V kolektivnem delovnem sporu o sodelovanju delavcev pri upravljanju po 52. čl. ZDSS-1 je nasprotni udeleženec volilna komisija pravne osebe in ne delodajalec.

Če nasprotni udeleženec v kolektivnem delovnom sporu ni pasivno legitimiran, predlog (za razveljavitev postopka za odpoklic članov sveta delavcev) ni sklepčen in zato niso podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Podani pa so vsi pogoji za izdajo sodbe, s katero se zahtevek zavrne.

 

5.

VDS sklep Kdp 2/2005

27.1.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03169

ZSDU člen 20, 30, 52, 52/3, 53, 53/1, 20, 30, 52, 52/3, 53, 53/1.

kolektivni spor - svet delavcev - volitve sveta delavcev - kršitev določb postopka

Kršitve 20. in 30. čl. ZSDU nimajo takšne narave, da bi vplivale na

zakonitost in pravilnost volitev. Tako naravo kršitve ima le določba

52. čl. ZPDU, ki v 3. odst. izrecno določa, da morajo biti volitve

organizirane tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci.

 

7.

VDS sodba Kdp 10/2004

2.12.2004

DELOVNO PRAVO

VDS03167

ZDR člen 159, 160, 232, 159, 160, 232.

kolektivni spor

Udeleženka ni imela splošnega akta ali podjetniške kolektivne

pogodbe, kjer bi bili določeni kriteriji za odmero letnega dopusta

zaposlenim. Letni dopust je odmerjala na podlagi "seznama

kriterijev", ki je bil izdelan v rokopisu in v letu 2003 podaljšan za

eno leto s soglasjem sveta delavcev in sindikata in z upoštevanjem

sprememb, ki jih je prinesel novi ZDR. "Seznama kriterijev" ni mogoče

šteti za podjetniško kolektivno pogodbo ali za splošni akt

delodajalca. Zato določba 27. člena KP dejavnosti, po kateri

delodajalci ne smejo spreminjati kriterijev za določanje letnega

dopusta, ne pride v poštev. Glede na razlago komisije za razlago KP,

se ne smejo spremeniti kriteriji, ki so določeni v podjetniških

kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih, teh pa udeleženka ni imela,

zato je bila sprememba kriterijev za odmero letnega dopusta zakonita.

Novi ZDR je v 160. členu določil, da se daljše trajanje dopusta od

tistega, ki je določeno v 159. členu ZDR, lahko določi s kolektivno

pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Kljub tej določbi daljše trajanje

letnega dopusta od zakonsko določenega, v KP dejavnosti stranke niso

določilne. Z aneksom h KP so le prepovedale delodajalcem spreminjanje

kriterijev za odmero dopusta, določenih v splošnih aktih in

podjetniških kolektivnih pogodbah. Po 232. členu ZDR določbe splošnih

aktov delodajalca, ki urejajo vprašanja, ki se v skladu s tem zakonom

dogovarjajo v kolektivnih pogodbah, prenehajo veljati v roku devetih

mesecev od dneva uveljavitve tega zakona, torej s 30.9.2003. Te

zakonske določbe s kolektivno pogodbo oz. njenim aneksom ni mogoče

izničiti. Tudi če bi pri udeleženki veljal naknadno predloženi

Pravilnik o delovnih razmerjih, bi s 30.9.2003 prenehal veljati.

 

9.

VDS sodba Kdp 3/2004

17.6.2004

DELOVNO PRAVO

VDS02997

Zlet člen 16, 16/4. ZStk člen 7, 11.

kolektivni delovni spor - dogovor o stavkovnih pravilih - zakonitost stavke - izjava o načinu opravljanja del in nalog med stavko

Za podpis dogovora o stavkovnih pravilih, ki je splošen predpis, je pristojen minister za promet, ne pa direktor uprave za civilno letalstvo.

Stavka je nezakonita, če stavkovna pravila niso bila dogovorjena, ker ni bila podana izjava o načinu opravljanja del in nalog, ki se morajo opravljati tudi med stavko.