odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa - pravnomočna odločba o prekršku - dvom v prištevnost - novi dokazi in nova dejstva - razlaga zakona - jezikovna razlaga zakona
S tožilčevo ekstenzivno (jezikovno) razlago, po kateri bi poleg besedoslovnih, slovničnih in slogovnih pravil za iskanje pravega pomena zakonske določbe po 4. točki prvega odstavka 171a. člena ZP-1 uporabili še druge razlagalne metode, bi nedopustno prestopili besedni pomen norme, za kar pa ni zakonske podlage. Iz citirane določbe jasno izhaja, da mora iz novo ugotovljenih dejstev in novo predloženih dokazov očitno izhajati, da storilec ni storil prekrška, vendar samo zaradi razloga, ker o njegovi istovetnosti niso bili predloženi resnični osebni podatki. Tako imenovane novote na podlagi tega izrednega pravnega sredstva ne morejo biti usmerjene k izpodbijanju pravno odločilnih dejstev, ki se nanašajo na obstoj prekrška ali odgovornost zanj, saj zakon za kaj takega ne daje podlage.
ZPP člen 86, 86/4, 377. ZIZ-L člen 4. ZIZ člen 10.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - izvršilni postopek - sklep o stroških postopka - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
odgovornost delodajalca (države) - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - policist - intervencija - zasledovanje osumljenca - povrnitev škode - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v opisanih okoliščinah (zaradi hitrega, eksplozivnega teka v popolni temi, pri čemer zaradi zasledovanja storilca kaznivega dejanja pozornosti ni mogel usmeriti v podlago) delo tožnika-policista nevarno.
bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca
Dokazovanje z novim (tretjim) izvedencem ni potrebno, kadar sodišče zaključi, da sta izvid in mnenje enega izvedenca popolna in v skladu z dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki kazenskega spisa. Le če je zaradi ugotovljenih nasprotij med dvema izvedencema podan dvom v pravilnost obeh, je sodišče ugotovljena nasprotja dolžno odpraviti z angažiranjem novega izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00025609
ZD člen 61, 61/1, 61/2. ZPP člen 8, 128, 128/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 377, 384. URS člen 14, 22, 23.
veljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - napake volje - sposobnost za razsojanje - zmota - nagib - demenca - odvisnost od alkohola - ugovor zastaranja - dokazna ocena - metodološki napotek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do enakega varstva pravic - dopolnilni sklep o stroških - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan - zavrženje revizije
Kljub temu, da je dopolnilni sklep o stroških fizično ločen od odločbe o glavni stvari, saj se nahaja na ločenih listih, ki so bili izdani pozneje in strankama vročeni posebej, še vedno ostaja njen sestavni del v pomenu akcesorne odločbe o stroških, ki je eksistencialno vezana na odločbo o glavni stvari. S tega vidika ni njegov položaj nič drugačen, kot če bi šlo za sklep o stroških, ki bi bil izdan že skupaj z odločbo o glavni stvari. To pomeni, da se z dopolnilnim sklepom postopek ni pravnomočno končal, zato dopolnitev revizije, ki ga izpodbija, ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
Odločilno je, da so bili izvedeni dokazi, vključno s tistimi, ki jih izpostavlja revident, v zadostni meri obravnavani, enako kritično in celovito (o)vrednoteni in na temelju logičnih pravil umeščeni v prepričljivo dokazno oceno, ki je revizijski očitki o domnevnih nepravilnostih ne omajejo. Pri tem je treba upoštevati, da sta odločbi nižjih sodišč koherentna celota, zato je treba zaključke sodišča druge stopnje vselej razumeti tudi v povezavi z razlogi iz prvostopenjske sodne odločbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - izločitev sodnika - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predloga
Morebitne subjektivne okoliščine na strani posamezne sodnice so lahko kvečjemu razlog za njeno izločitev in ne krhajo objektivne nepristranskosti celotnega sodišča.
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali gre lastniku nepremičnine lahko v škodo dejstvo, da uporabi svoje nepremičnine ni nasprotoval v času, ko je navidez veljal (protiustaven) Odlok o kategorizaciji.
pritožba - razlogi za pritožbo - nepravdni postopek
Pritožba je po 357.a členu ZPP pravno sredstvo, ki je zamejeno izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga sploh ne napada, marveč uveljavlja pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Ker to niso dovoljeni pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
ZPP člen 8, 185, 190, 190/2, 205, 206, 207, 208, 208/1. OZ člen 103, 104, 105, 106, 107, 108. ZFPPIPP člen 374.
postopek insolventnosti - stečajni postopek - odstop terjatve (cesija) - odstop terjatve med stečajnim postopkom - odtujitev stvari med pravdo - odtujitev pravice med pravdo - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - prenehanje pravne osebe - soglasje strank - dokazna ocena
V pravdo o terjatvi, ki se je vodila med pravno osebo v likvidacijskem postopku (tj. odstopnikom) in dolžnikom, sme na mesto odstopnika vstopiti prevzemnik terjatve, če je bila terjatev nanj prenesena zaradi likvidacije odstopnika. Gre namreč za specifičen položaj, v katerem je prevzemniku terjatve zaradi varstva njegovih pravic na podlagi določb o prekinitvi in nadaljevanju postopka treba dopustiti, da prevzame pravdo, ki jo je doslej vodil njegov prednik, saj bi bil sicer zaradi pravnih posledic prenehanja pravne osebe (odstopnika terjatve), upoštevaje predpostavke iz 190. člena ZPP, lahko onemogočen v uresničevanju svojih materialnopravnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00024550
ZPP člen 8, 378.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobra vera - pravni posel - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene
Za konkretno presojo je ključno, da tožnica ni dokazala trditev, s katerimi je utemeljevala svoj tožbeni zahtevek. Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pravno vprašanje (narava pogodbe) spada v pristojnost odločanja sodišča in je odvisno od sodne presoje ugotovljenih dejanskih okoliščin, med katere spadajo tudi trajanje podnajemnega razmerja, celotno število obročnih plačil, število zapadlih neporavnanih obrokov in višina neporavnanih obveznosti. Zagovornik, ki oporeka tako trajanju podnajemnega razmerja, kot tudi številu zapadlih, a neplačanih računov ter višini obstoječega obsojenčevega dolga, pa s takim očitkom ne izpostavlja pravnih vprašanj in kršitve kazenskega zakona, temveč nedovoljen razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovni sodelavec - družinsko podjetje kot stranka v postopku
Za odločanje v tej zadevi na drugi stopnje se določi Višje sodišče v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00022986
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-8, 192, 192/2. SPZ člen 66, 67, 100.
izvršilni naslov - izročitev in izpraznitev nepremičnine - solastnina - nerazdeljena nepremičnina - načelo formalne legalitete - varstvo lastninske pravice - dopuščena revizija
Izvršilno sodišče je v primeru, ko odloča o izvršbi, ki je predlagana na podlagi izvršilnega naslova, na ta izvršilni naslov vezano (načelo formalne legalitete). To pomeni, da izvršilnega varstva na njegovi podlagi ne more odreči, niti ne more ponovno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti. V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga izselitev iz celotne nepremičnine. Če se dolžnik s takšnim naslovom ni strinjal, bi ga moral izpodbijati s pritožbo zoper sklep, s katerim mu je bila izselitev naložena. Ne more pa (materialnopravni) pravilnosti izvršilnega naslova ugovarjati v postopku, v katerem se odloča o njegovi izvršitvi.
V primeru, ko med solastniki ni dosežen dogovor o načinu uporabe nepremičnine, je za njeno oddajo v uporabo tretji osebi, potrebno soglasje vseh solastnikov. Zato je vsak od solastnikov upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more uspešno braniti s sklicevanjem na soglasje drugega solastnika. Zgolj soglasje nekaterih solastnikov glede na navedeno ne pomeni razloga za preprečitev izvršbe, s tem pa tudi ne razloga, iz katerega bi bilo sklep o izvršbi (izdan na podlagi izvršilnega naslova) mogoče izpodbiti.
Odločitev nižjih sodišč, da tožnikov odvetnik ni storil strokovne napake, je materialnopravno pravilna. Revizija se zavzema za nedopustno retroaktivno uporabo Načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012. Za konkretno presojo je ključno, da je bila v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ prevladujoča sodna praksa, po kateri je moral A. A. kot predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku.
ZVDZ člen 51, 51/1, 105, 105/1. ZVPEP člen 7, 7/1.
volitve v Evropski parlament - varstvo volilne pravice - glasovnica - dovoljenost pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija - zavrženje pritožbe
Z izpodbijanim sklepom Državne volilne komisije, je zgolj opredeljena oblika in vsebina glasovnice, določena v 7. in 20. členu ZVPEP. Ta sklep v formalnem smislu ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v a priori volilnem sporu in zahtevati njegovo odpravo. Tudi po vsebini ne gre za akt, ki bi se nanašal na postopek kandidiranja oziroma ki bi pomenil odločanje v tej fazi uresničevanja volilne pravice.
ZS člen 128. ZLNDL člen 1, 4, 5. ZUN člen 5 - 20, 21, 46. ZGO-1 člen 216, 217. SZ člen 190. ZVEtL člen 7, 30. ZVEtL-1 člen 43.
lastninjenje - lastninska pravica države - poslovni prostori sodišč - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravna praznina
Odločba pojasnjuje:
- lastninjenje poslovnih prostorov v t.i. sodnih stavbah,
- kriterije za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVetL in ZVetL-1, s poudarkom, da morata oba predpisa ob pravilni uporabi kriterijev, privesti do enega rezultata.