ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 6, 6/2, 131.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - skok z višine na reševalno blazino - dolžna skrbnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče bi, če bi po uradni dolžnosti raziskovalo, oblikovalo in iz toženkine vloge samoiniciativno (iz)luščilo potencialno pomembna sporna pravna vprašanja, s tem očitno preseglo svoj pasivni, nepristranski in ambivalenten položaj, ki ga ima v razmerju do pravdnih strank z enakimi možnostmi tudi v predlagalnem postopku za dopustitev revizije. Predvsem pa bi revizijsko sodišče na ta način postopalo v nasprotju z naravo predmetnega postopka, ki v nobenem primeru ne pomeni še ene dodatne pritožbene stopnje. V razmerju do že pravnomočne sodne odločbe gre le za vnaprej predvideno možnost izredne dopustitve pomembnega in osredotočenega pravnega vprašanja, katerega namen že v zasnovi presega zasebno ambicijo le konkretnega primera, pa čeprav je nanjo eksistencialno vezan.
Revizija se dopusti glede vprašanja ai gre za nedopustno ravnanje pri izvedbi stopnišča, ki ne ustreza standardom normalne pohodne površine, če sporna stopnica bistveno odstopa od predhodnih, saj je višja za 8,5 cm oz. 58,62% oz. 5,5 cm ali 31,43% ob dejstvu, da gre za stopnišče v naklonu, kjer globinska predstava ni možna in gre za ritmično gibanje, stopnišče pa izvedeno v nasprotju z DIN standardom 180634, ki predstavlja tehnično smernico in priporočilo in se s tem posega v gradbene uzance.
ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. KZ-1 člen 324, 324/1, 324/2.
kršitev kazenskega zakona - nevarna vožnja v cestnem prometu - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - objektivni in subjektivni element - predrznost in brezobzirnost
O tem, da sta kršitvi cestnoprometnih pravil (obračanje na avtocesti in vožnja v nasprotno smer), ki sta imeli za posledico ne le konkretno ogrozitev, pač pa tudi nastanek prometne nesreče z lahko telesno poškodbo, storjeni z brezobzirno vožnjo, izhaja iz okoliščin celotne situacije, v kateri je prišlo do kršitev, in (opisa) ravnanja, iz katerega je mogoče zanesljivo sklepati, da je obdolženka v odnosu do varnosti ostalih udeležencev cestnega prometa ravnala brezbrižno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - zapuščinski postopek - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot zapustnik - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča
Pokojničina zaposlitev na sodišču, pred katerim je v teku zapuščinski postopek po njej, ne pomeni okoliščine, ki bi sama po sebi zbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča. Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, kjer se pretežno razpravlja o nespornih dejstvih.
V tu obravnavani zadevi pokojna niti ni stranka zapuščinskega postopka, temveč je objekt tega postopka zgolj njena zapuščina. Videz nepristranskosti pristojnega sodišča, upoštevaje še zlasti dejstvo, da delegacije pristojnosti niso predlagale stranke postopka, temveč sodišče sámo, po oceni Vrhovnega sodišča zato ni ogrožen; prav tako ne pieteta pokojne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00023459
ZPP člen 339, 339/2-14, 379, 379/1. OZ člen 149, 150. URS člen 25.
zavarovalna pogodba - povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - zakonita domneva - objektivna odškodninska odgovornost - prometna nesreča - obstoj škodnega dogodka - obstoj zavarovalnega primera - ugovor nenastale pravice - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - uporaba varnostnega pasu - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizija
Obrazložitev sodbe pritožbenega sodišča je do te mere nezadostna, da je zaradi njene pomanjkljivosti (pomanjkanja ali odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih) onemogočen njen preizkus, zato je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in je revizija utemeljena že iz tega razloga.
Ker je za odločitev v obravnavani zadevi bistveno (dejansko) vprašanje, ali je bila tožnica v prometni nesreči pripeta z varnostnim pasom, so trditve o tem, da ni bila, odločilne za ugotovitev obstoja odškodninske odgovornosti toženkinega zavarovanca. Dejstvo, da tožnica v prometni nesreči ni bila pripisana, ji gre v konkretnem primeru v korist, zato bi ga po presoji Vrhovnega sodišča morala v kontekstu zatrjevanja in dokazovanje samega (poteka) škodnega dogodka tudi zatrjevati. Toženka pa je na drugi strani s svojimi ugovori nenastale pravice in tudi izrecno navedbo, da pri konkretnem trku (kot ga je opisala tožnica) ni moglo priti do zatrjevanih poškodb, zadostila svojemu trditvenemu bremenu.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - sklep sodišča druge stopnje - zavrženje predloga
V obravnavani zadevi kupovalka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo prvostopenjski sklep o preoblikovanju sklepa o izročitvi nepremičnine z dne 4. 4. 2008.
V prvem odstavku 10. člena ZIZ je določeno, da je (le) zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP. Ker izpodbijani sklep sodišča druge stopnje ni sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o zavrženju ali zavrnitvi predloga za izvršbo, revizija v konkretnem primeru ni dovoljena.
URS člen 14, 14/2, 156.. ZUstS člen 23.. ZKP člen 560, 560/2.
postopek za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka - enakost pred zakonom
Določba drugega odstavka 560. člena ZKP je po oceni Vrhovnega sodišča v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj brez razumnega in stvarnega razloga različno obravnava slovenske državljane, ki so bili pred 25. 6. 1991 na območju drugih republik nekdanje Jugoslavije obsojeni s sodbami vojaških sodišč, in slovenske državljane, ki so bili na teh območjih pred navedenim datumom obsojeni s sodbami sodišč splošne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAVAROVALNIŠTVO
VS00023219
Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) člen 58, 58-5. ZZavar-1 člen 483, 483/11. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odprava upravne odločbe - ponovno odločanje o zahtevi - molk organa - nastop fikcije - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali in kdaj nastopi fikcija odobritve predlagane pridobitve kvalificiranega deleža iz 5. točke 58. člena Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) oziroma fikcija pozitivne odločbe iz enajstega odstavka 483. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), če je pravočasno izdana zavrnilna odločba v upravnem sporu odpravljena in mora pristojni organ ponovno odločiti o zahtevi?
- Ali sme nacionalno sodišče na prvo vprašanje odgovoriti, ne da bi pred tem na Sodišče Evropske unije naslovilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage 5. točke 58. člena Direktive Solventnost II?
ZGD-1 člen 263. ZFPPIPP člen 43, 43/1-2, 44, 44/1, 44/2.
odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - opustitev - huda malomarnost - lahka malomarnost - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora delovati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Predpisana je torej skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati strokovna pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Ugotovitev opustitve takšne skrbnosti pri delovanju, ki ima znake kršitve iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, pomeni kršitveno ravnanje, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjeno z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže težje oblike krivde. Huda malomarnost pa je podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom. Da bi sodišče smelo ugotavljati višjo stopnjo krivde, pa bi tožeča stranka morala (pravočasno) ponuditi ustrezno trditveno podlago in predlagati dokaze.
dopuščena revizija - glavna obravnava v upravnem sporu - zaslišanje stranke
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča, ki v zadevi ni razpisalo glavne obravnave in ni zaslišalo tožeče stranke, temveč je odločilo na seji, zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAVAROVALNIŠTVO
VS00023220
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZavar-1 člen 448. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) - glavna obravnava v upravnem sporu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– Ali obstaja pravna podlaga za zadržani oziroma omejeni sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor odloča o pridobitvi kvalificiranega deleža?
– Ali Upravno sodišče Republike Slovenije lahko odreče presojo tožbenih očitkov, ki se nanašajo na računovodske standarde, z utemeljitvijo, da naj bi Agencija za zavarovalni nadzor kot sektorski regulator imela odločilno vlogo pri razlagi pravil stroke?
– Ali bi moralo Upravno sodišče Republike Slovenije opraviti glavno obravnavo kljub določbi 448. člena ZZavar-1, glede na določbo 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in določbo 23. člena Ustave Republike Slovenije?
kogentne določbe zakona - podlaga pogodbene obveznosti - causa (kavza) - varovani pas državne ceste - plačilo nadomestila za uporabo - dopuščena revizija
Po določbi prvega odstavka 39. člena OZ mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago (razlog). Če je nima ali je nedopustna, je pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ).
Sodišči nižjih stopenj sta videli protidajatev tožene stranke v zagotavljanju obstoječe označitve ter posredne dostopnosti uporabnikom počivališča B. do Hotela A., ne da bi natančneje pojasnili (raziskali), v čem naj bi tožena stranka omogočila posredno dostopnost do Hotela A.
upravljanje večstanovajskih stavb - etažna lastnina - poslovni prostor - stroški upravljanja - stroški obratovanja - zastaranje terjatve upravnika - čas, ki je potreben za zastaranje - enoletni zastaralni rok - dopuščena revizija
Namen določbe 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ je v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov stanovanj. Nasprotno pa ni podana potreba po izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov poslovnih prostorov, saj enoletni zastaralni rok iz 1. točke prvega odstavka 355. člena OZ ne pride v poštev v primeru poslovnega odjema, ki se po naravi stvari nanaša na poslovne prostore.
prepoved vračila vložka - prikrito vračilo vložka delničarju - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - dobra vera - ničnost pogodbe
Treba je ločiti vprašanji, kdaj gre za prepovedano vračilo vložka in zoper koga lahko družba uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek. V pravni posel med družbo in tretjo nepovezano osebo, ki pomeni prepovedano vračilo vložka, ker po ekonomskih učinkih pomeni prenos premoženjske koristi z družbe na njenega delničarja, lahko posežemo le s pravili obligacijskega prava.
Tožena stranka (v konkretnem primeru banka) v razmerju do prve tožnice in drugega tožnika ter kapitalskih vprašanj v njuni zvezi predstavlja tretjo nepovezano osebo, ki je ne zavezuje prepoved vračila vložka in jo je v pravnem prometu praviloma treba varovati. Če oseba izpolni obveznost druge osebe, imetnika poplačane terjatve pri tem praviloma ne obremenjujejo razlogi, zaradi katerih je prva oseba izpolnila obveznost druge osebe. To pa zgolj izjemoma ne velja v primerih, ko prejemnik izpolnitve le-to sprejme, čeprav ve ali je očitno in bi zato moral vedeti, da je pogodbena stranka, ki je plačala dolg druge osebe, s tem ravnala nezakonito, kot npr. v danem primeru v nasprotju z 227. členom ZGD-1.
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 16, 86. Pravilnik o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (2004) člen 2, 6.
dopuščena revizija - dolgoročni najem poslovnih prostorov - oseba javnega sektorja kot najemnik - najemnina - valorizacija denarnih obveznosti - pravilnik - delna ničnost - razlaga pogodb - skupen namen pogodbenih strank - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno šteli, da je določba najemne pogodbe o valorizaciji najemnine na podlagi mesečnega indeksa inflacije, ki sta jo sklenili pravdni stranki, v celoti brez pravnega učinka, ker nasprotuje določbam Pravilnika o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).