ZPP člen 70, 72, 72/6, 73, 73/1, 363/3, 365. Sodni red člen 156, 159. ZIZ člen 15.
zahteva za izločitev sodnika - nepopolna in nerazumljiva vloga - pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika - sklep o zavrženju vloge - pravica do pritožbe - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu
Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.
ZPP člen 25. ZIZ člen 15, 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnino - izključna krajevna pristojnost - nepremičnine na območju več sodišč - nadaljevanje izvršbe - novo izvršilno sredstvo - oprava izvršbe
Ko ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe le tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu. Za samo nadaljnjo izvršbo pa je nato pristojno vsako sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev tožeče stranke na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek.
Sodišče prve stopnje, ki priče gospe K. ni moglo vabiti na glavno obravnavo na podlagi s strani obrambe predloženih podatkov, bi moralo tudi ob upoštevanju dejstva, da je bil obsojenec v priporu, vpogledati v sodišču dostopne evidence, opraviti poizvedbe ali pričo vabiti preko sodnega kurirja oziroma pooblaščenega vročevalca in tako poskušati identificirati pričo.
Po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje po ugoditvi dokaznemu predlogu za zaslišanje priče K. ni izvedlo procesnih opravil za njeno identifikacijo. Obrambi tako ni bilo omogočeno, da bi s predlaganim dokazom dokazala obstoj alibija, ki ga je sodišče dolžno do konca preveriti. Sodišče prve stopnje je kršilo pravico obsojencev do obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave, ki je vplivala na zakonitost sodbe.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - pravno priznana oblika nepremoženjske škode - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
dedovanje - ugotovitev vrednosti zapuščine - dovoljenost pritožbe - sklep o razveljavitvi sklepa o dedovanju - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - stroški strank s prihodom na sodišče
Pritožba po 357.a členu ZPP je dovoljeno pravno sredstvo tudi zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sklep o dedovanju in vrne zadevo sodišču prve stopnje.
(Popolna) izenačitev stroškov posameznih udeležencev ne more biti merilo za presojo utemeljenosti razveljavitve prvostopenjske odločitve, zlasti pa ti razlogi ne morejo pretehtati v primerjavi z zagotovitvijo učinkovitega varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja z opravo naroka pred sodiščem druge stopnje in (takojšnjo) pravnomočno odločitvijo v zadevi. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje nekatere dokaze že izvedlo in "jih mora le še oceniti," v konkretnem primeru govori v prid obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Glede na to, da je že ugotovljen obseg zapuščine, pa ni videti razlogov, da bi zgolj njena cenitev (ugotovitev čiste zapuščine) in ugotovitev obračunske vrednosti (pri čemer gre za računsko operacijo) ob že ugotovljenih dednih deležih bistveno posegala v ustavno pravico strank do pravnega sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00024598
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367c. ZNP člen 44, 47. URS člen 2, 14, 21, 22, 23, 34, 35, 39, 49, 74. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
dopuščena revizija - nepravdni postopek - delni odvzem poslovne sposobnosti - aktivnosti v zvezi s sodnimi postopki - načelo sorazmernosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delni odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči, dovolj konkretiziran in v skladu z načelom sorazmernosti po 2. členu Ustave RS.
dopuščena revizija - neposredno izvršljiv notarski zapis - zapadlost terjatve - opredelitev datuma zapadlosti terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri podaji upnikove izjave po tretjem odstavku 20a. člena ZIZ nujno navesti, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti, ali zadostuje, da je zapadlost mogoče določiti na podlagi določb izvršilnega naslova, ob upoštevanju določil obligacijskega prava.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - stalno prebivališče dolžnice
Upoštevaje dolžničino stalno prebivališče je treba pritrditi Okrajnemu sodišče v Celju, da gre za kraj, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Šentjurju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO
VS00024536
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 42. ZDen člen 66.
dopuščena revizija - odločba o denacionalizaciji - pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa - ničnost odločbe o denacionalizaciji - posledice ničnosti
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- če in kakšen vpliv na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji o vrnitvi nepremičnine upravičencu do denacionalizacije ima dokončna upravna odločba o ničnosti takšne odločbe o denacionalizaciji;
- ali lahko preneha lastninska pravica na nepremičnini, pridobljeni s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, že zgolj z dokončnostjo upravne odločbe, zoper katero je vložena tožba v upravnem sporu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče
»Drugi tehtni razlogi«, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Okoliščina, da je prva toženka sodnica na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, je po prepričanju Vrhovnega sodišča taka okoliščina.
ZD člen 133, 136, 138, 221, 221/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - pozneje najdeno premoženje - obseg zapuščine - sprememba obsega zapuščine - dedna izjava - odpoved dedovanju - pravni interes za tožbo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali se v primerih, ko pozneje najdeno premoženje po njegovi vrsti in/ali vrednosti bistveno spreminja obseg zapuščine, dedna izjava oziroma odpoved dedovanju, podana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, nanaša tudi na kasneje najdeno premoženje;
2. ali je po določbi prvega odstavka 221. člena Zakona o dedovanju pozneje najdeno premoženje vse tisto (nepremično) premoženje, ki spada v zapuščino in ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom o dedovanju, čeprav so nekateri ali vsi dediči vedeli za to premoženje že v času zapuščinske obravnave.
plačilo sodne takse - predlog za dopustitev revizije - nastanek taksne obveznosti - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - višina sodne takse
Predlagateljica ob vložitvi predloga ni opredelila vrednosti izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje. Ob ustrezni procesni skrbnosti, ki se zahteva v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, bi morala predložiti dokazila za dokazovanje vrednosti spornega predmeta že v predlogu za dopustitev revizije.
Obsojenec je deloval iz ozadja kot tisti, ki je imel oblast nad dejanjem pri izrabljanju in vodenju drugega. V konkretizaciji posrednega storilstva je konkretizirano ravnanje obsojenca pri prikazovanju, da je posel zanesljiv, s čimer je preslepil uslužbence oškodovane gospodarske družbe.
Obsojenčevo ravnanje pomeni procesno zlorabo in je pravico, da si izbere zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči, uporabil v nasprotju z njenim namenom zato, da bi dosegel preložitev naroka za pritožbeno sejo.
Obsojenec je bil o seji senata pravilno obveščen in sodišče druge stopnje je lahko opravilo sejo senata, čeprav obsojenec na sejo senata ni prišel in na njej ni bil navzoč, ko opravičljivega razloga za nenavzočnost na seji ni izkazal. Sodišče ni kršilo določbe 378. člena ZKP in s tem tudi ne obsojenčeve pravice do obrambe. Obsojenec se je s svojim ravnanjem sam odpovedal navzočnosti na seji, saj za njegovo navzočnost na seji ni bilo nobenih ovir.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00024535
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c/3. ZD člen 172, 172/1, 222.
dopuščena revizija - odgovornost države za delo sodišč - povrnitev premoženjske škode - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - obstoj oporoke - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - kopija oporoke - opustitev vložitve pravnega sredstva - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je med ravnanjem toženke in vtoževano škodo podana vzročna zveza.