Za okoliščino, ki bi utemeljevala ugoditev predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ne šteje imenovanje za sodnika porotnika, ki opravlja to funkcijo v času vložitve tožbe.
razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugotavljanje datuma vročitve
Toženka v svoji pritožbi pravilno opozarja na to, da obrazložitev vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v prvi vrsti ni ustrezna, tudi sicer pa ni utemeljena. Le še dodatna ugotovitev tega, kdaj je bila ena od odločb toženke vročena tožnici, nikakor ne more predstavljati razloga za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. To dejstvo lahko brez zavlačevanja ugotovi že sodišče druge stopnje samo.
kršitev določb postopka o prekršku - splošna pravila za odmero sankcije - sankcija za prekršek - odpustitev prekrškovne sankcije - kazenske točke v cestnem prometu - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Določb, ki bi izrecno omogočale odpustitev stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu, v Zakonu o prekrških ni, takšne odpustitve ne predvidevajo niti materialne določbe Zakona o pravilih cestnega prometa. Z odpustitvijo sankcije kazenskih točk je bil zato kršen sedmi odstavek 26. člena Zakona o prekrških, po katerem se lahko storilcu prekrška odpusti globo in druge sankcije, če je z zakonom tako določeno.
ZDR-1 člen 86, 86/2, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 8, 339, 339/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo sodišče druge stopnje, ni v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Argumentacija sodišča je deloma povsem splošna, brez skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, brez kritične presoje tožnikovih ugovorov, predvsem pa brez celovite analize vseh okoliščin skupaj oziroma uspeha celotnega dokaznega postopka. Tožnik je na to relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka opozarjal že v pritožbi, vendar sodišče druge stopnje na ugovore tožnika odgovorilo pavšalno, na vrsto pritožbenih ugovorov pa vsebinsko sploh ni odgovorilo.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - preplačilo - vračilo preveč plačanega nadomestila - pravnomočnost
Pravna podlaga za zahtevek za vrnitev preveč izplačanih sredstev zaradi kasneje odpadle pravne podlage je podana v 194. členu ZPIZ-2. Odločba o ustavitvi izplačevanja nadomestila za naprej ne vpliva na odločanje o obstoju pravice do izplačevanja za nazaj.
vložitev pritožbe - izredna pravna sredstva - oseba brez pooblaščenca - napačen pravni pouk
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar pa tožnica ni izkazala). Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi vključuje vsa dejanja strank v takšnem postopku, torej v postopku obnove tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka. Tožnica, ki je predlog za obnovo postopka pravilno vložila po odvetnici, bi torej tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje lahko vložila le po odvetnici.
Ker je tožnica ravnala v skladu z napačnim pravnim poukom, ne more biti prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic. Zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo nepravilno zavrglo.
Dosedanja napaka v postopku se glede na napačen pravni pouk odpravi tako, da se tožnici v roku za vložitev pritožbe (15 dni), ki pa v nastali situaciji teče od vročitve tega sklepa revizijskega sodišča, omogoči, da zoper sklep sodišča prve stopnje ponovno vloži pritožbo, vendar le po pooblaščencu, ki je odvetnik, torej v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00026069
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-5, 74/1-6. ZSV-UPB2 člen 51. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je namestitev nasprotne udeleženke v socialno varstveni zavod, ki ji zaradi prezasedenosti ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, varnosti in ustreznih bivalnih pogojev, sprejemljiva z vidika posega v njene ustavne pravice.
Zoper sklep, s katerim je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi državnega tožilca zoper sklep prvostopenjskega sodišča o odpravi pripora, pritožba ni dovoljena.
V izreku odločitve je pritožbeno sodišče res zapisalo, da se zoper obtoženega odredi pripor, vendar za tako odločitev ni bila podana zakonska podlaga, saj pripor zoper obtoženega ni bil pravnomočno odpravljen.
Z odpravo odločitve pritožbenega sodišča prvostopenjskemu sodišču je odločitev o zavrnitvi predloga zagovornika za odpravo pripora obtoženemu postala pravnomočna. S tem je bila izčrpana pravica do pravnega sredstva obtoženega zoper navedeno odločitev. Obtoženemu je bila tekom postopka omogočena pravica do dvostopenjskega odločanja, omogočena pa mu je bila tudi podaja izjave o pritožbenih navedbah pred odločitvijo drugostopenjskega sodišča.
ZPP člen 70, 72, 72/6, 73, 73/1, 363/3, 365. Sodni red člen 156, 159. ZIZ člen 15.
zahteva za izločitev sodnika - nepopolna in nerazumljiva vloga - pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika - sklep o zavrženju vloge - pravica do pritožbe - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu
Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.
dedovanje - ugotovitev vrednosti zapuščine - dovoljenost pritožbe - sklep o razveljavitvi sklepa o dedovanju - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - stroški strank s prihodom na sodišče
Pritožba po 357.a členu ZPP je dovoljeno pravno sredstvo tudi zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sklep o dedovanju in vrne zadevo sodišču prve stopnje.
(Popolna) izenačitev stroškov posameznih udeležencev ne more biti merilo za presojo utemeljenosti razveljavitve prvostopenjske odločitve, zlasti pa ti razlogi ne morejo pretehtati v primerjavi z zagotovitvijo učinkovitega varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja z opravo naroka pred sodiščem druge stopnje in (takojšnjo) pravnomočno odločitvijo v zadevi. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje nekatere dokaze že izvedlo in "jih mora le še oceniti," v konkretnem primeru govori v prid obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Glede na to, da je že ugotovljen obseg zapuščine, pa ni videti razlogov, da bi zgolj njena cenitev (ugotovitev čiste zapuščine) in ugotovitev obračunske vrednosti (pri čemer gre za računsko operacijo) ob že ugotovljenih dednih deležih bistveno posegala v ustavno pravico strank do pravnega sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev tožeče stranke na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek.
Sodišče prve stopnje, ki priče gospe K. ni moglo vabiti na glavno obravnavo na podlagi s strani obrambe predloženih podatkov, bi moralo tudi ob upoštevanju dejstva, da je bil obsojenec v priporu, vpogledati v sodišču dostopne evidence, opraviti poizvedbe ali pričo vabiti preko sodnega kurirja oziroma pooblaščenega vročevalca in tako poskušati identificirati pričo.
Po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje po ugoditvi dokaznemu predlogu za zaslišanje priče K. ni izvedlo procesnih opravil za njeno identifikacijo. Obrambi tako ni bilo omogočeno, da bi s predlaganim dokazom dokazala obstoj alibija, ki ga je sodišče dolžno do konca preveriti. Sodišče prve stopnje je kršilo pravico obsojencev do obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave, ki je vplivala na zakonitost sodbe.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - pravno priznana oblika nepremoženjske škode - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZPP člen 25. ZIZ člen 15, 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnino - izključna krajevna pristojnost - nepremičnine na območju več sodišč - nadaljevanje izvršbe - novo izvršilno sredstvo - oprava izvršbe
Ko ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe le tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu. Za samo nadaljnjo izvršbo pa je nato pristojno vsako sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
URS člen 22. ZPP člen 128, 128/5, 377, 384, 384/1.
revizija - revizija kot prepis pritožbe - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitev - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - delno zavrženje revizije
Okoliščina, da je za stečajni postopek tožnik izvedel v svojstvu direktorja stečajnega dolžnika in ne direktorja družbenice, ni pomembna, saj ne gre, denimo, za sklepanje pravnih poslov, kjer je pomembno, koga zakoniti zastopnik zastopa.
Namen vročanja ni v izpeljavi procesa vročanja zaradi procesa samega, temveč je prvenstveni namen omogočiti naslovljencu, da se seznani z opravljenim procesnim dejanjem sodišča ali stranke, da bo lahko v nadaljevanju zaščitil svoje pravice.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede tožnikovega zahtevka za plačilo uporabnine od drugega in tretjega toženca.