izdaja sodbe brez glavne obravnave - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik utemeljeno sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je zadevo zaključilo in izdalo sodbo, ne da bi opravilo glavno obravnavo.
V 180. členu ZPP je res določeno, da mora tožba obsegati tudi identifikacijske podatke strank iz 180.a člena ZPP, torej v primeru fizične osebe navedbo osebnega imena, naslov prebivališča in EMŠO, če je stranka vpisana v centralni register prebivalstva (ali davčno številko, če ni vpisana v ta register in je vpisana v davčni register, ali rojstni datum, če ni vpisana v nobenega od registrov). Ne glede na to, bi v okoliščinah obravnavanega primera zavrženje prve točke tožbenega predloga zaradi nenavedene EMŠO številke v tožbi, po oceni pritožbenega sodišča pomenilo nesorazmeren poseg v tožničino ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen URS).
Dolžnik bi moral morebitne napake pri vročitvi sklepa o izvršbi, morebitno dejansko nemožnost seznanitve s sklepom o izvršbi oziroma morebitno napačno presojo pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo že v sklepu z dne 29. 10. 2020, grajati najpozneje v pritožbi zoper ta sklep, ki pa je ni vložil, zaradi česar je sklep o izvršbi postal pravnomočen, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa z dne 29. 10. 2020. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, morebitnih nepravilnosti vročitve sklepa o izvršbi dolžnik ne more uveljavljati z ugovorom po izteku roka.
dodatek za pomoč in postrežbo - (ne)izpolnjevanje pogojev
V tej zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo.
Ključnega pomena za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov je dejansko stanje do dokončne odločbe toženca, to je do 24. 6. 2020. Kakršnokoli poslabšanje ali spremenjeno zdravstveno stanje ter posledično sposobnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb pa je lahko edino stvar novega postopka pred tožencem.
ZDR-1 člen 137, 137/4.. ZZVZZ člen 84.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
delovni spor - sodna pristojnost - zavrženje tožbe - razveljavitev sklepa - nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo
Zahtevek za plačilo prikrajšanja pri nadomestilu plače za čas začasne nezmožnosti za delo je delavčev denarni zahtevek, ki ga je tožnica povsem pravilno uveljavljala s tožbo zoper svojega delodajalca (kot funkcionar zoper Republiko Slovenijo). Delodajalec je tisti, ki je zavezan za plačilo nadomestila plače, on ga izplača na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela, nato pa, če so za to izpolnjeni pogoji, zahteva povračilo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
ZZVZZ člen 87. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - poškodba pri delu - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Že sodišče prve stopnje je tožnici pojasnilo, da ima na podlagi 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec (v konkretnem primeru toženka), če je poškodba zavarovane osebe (v konkretnem primeru poškodovanega delavca) posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi iz varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi ter predpisi, ki urejajo materijo varnosti in zdravja pri delu. Tožnica je tista, ki je morala v konkretni pravdi (konkretno) zatrjevati in izkazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti z izjemo krivde, katere obstoj se domneva. Gre za protipravno ravnanje toženke v smislu zgoraj izpostavljenih kršitev, vzročno zvezo in posledično škodo.
Bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje je v tem, da tudi z ustreznim čiščenjem, ki ga je poškodovani delavec izvedel, površine, na kateri je padel, ni mogoče narediti popolnoma nedrseče. Četudi torej obstaja neposredna vzročna zveza med (zaradi izvedenega čiščenja manj) drsečo površino in konkretnim padcem, toženka za posledični padec ne more odgovarjati, saj ni razvidno, kaj bi v zvezi s čiščenjem še lahko storila. Gre za tveganje, ki ga tudi z ustreznim čiščenjem (op. z razmaščevanjem) ni mogoče povsem odpraviti, in je drugačno pritožbeno zavzemanje neutemeljeno.
Nizanje morebitnih toženkinih kršitev delovnopravnih obveznosti tožnici v tej pravdi lahko koristi le v primeru, če so kršitve vzročno povezane z nastalo delovno nesrečo. Če vzročne zveze ni, gre lahko le za pravno nerelevantne kršitve. Hkrati je bil delavec ustrezno ustno oziroma praktično (praktični preizkus iz varstva pri delu) poučen glede čiščenja, ki ga je tudi izvajal. Zavzemanje toženke, da je nekakšna pisnost (izdelava natančnih pisnih navodil za čiščenje in revizija pisne ocene tveganja) odločujoča, je neutemeljeno in nepojasnjeno.
S pritožbo toženka utemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje in utemeljeno opozarja na neocenjene dokaze (zlasti prepise zvočnega posnetka izvedenih zaslišanj iz drugih istovrstnih sporov). V 22. točki obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da ni primerjalo izpovedi tožnika in prič v drugih postopkih (postopkih sovojakov na isti misiji), temveč je odločilo na podlagi navedb in izvedenih dokazov v tem postopku. V dokaznem sklepu sodbe je navedlo, da je prebralo listine od B1 do B31, torej tudi listine pod B19, B21, B22, B23 in B24 – gre za prepise zvočnih posnetkov glavne obravnave v zadevah IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019, IV Pd 105/2019 z dne 26. 8. 2020 in z dne 23. 10. 2020, IV Pd 281/2019 z dne 8. 7. 2020. Tudi iz dokaznih sklepov z narokov za glavno obravnavo izhaja, da so bili ti dokazi izvedeni. Gre za dokaze, ki jih je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, so dokazi pomembni za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugih zadevah niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporne dokaze očitno izvedlo, pa jih pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055133
OZ člen 40, 40/2. ZPP člen 355, 355/1.
pogodba o izvedbi del - gradbeno-obrtniška dela - izvedba del - pridobitev uporabnega dovoljenja - nedopusten nagib - neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika - tuja pravna oseba - pravna oseba s sedežem v EU - ničnost pogodbe - razveljavitev sodbe
Zaključek sodišča prve stopnje o nedopustnem nagibu sklenitve pogodbe med tožnikom in toženko zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja bi bil pravilen, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik zato, ker je vedel, da je dela opravil nekdo drug, ki ne izpolnjuje pogojev, soglašal, da se namesto dejanskega izvajalca del navede v potrebnih listinah on kot izvajalec del, čeprav pri delih dejansko ni sodeloval. Torej, da je le "posodil svoje ime". Za tak primer pa v konkretnem primeru ni šlo, sicer med pravdnima strankama ne bi moglo biti nesporno, da je tožnik dela na objektu izvajal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VDS00056008
ZIZ člen 42, 42/2.. ZPP člen 142, 142/4, 145.
zamudna sodba - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - nepravilno vročanje
Na podlagi vročanja na star naslov fikcija vročitve iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ni nastopila. V pritožbi se tožnik neutemeljeno sklicuje na obveznost sporočanja spremembe naslova, ki je urejena v 145. členu ZPP. Tudi če bi za toženko ta obveznost veljala, to ne pomeni, da bi bila zamudna sodba pravilno vročena na star naslov, ampak bi se kvečjemu vročala, tako da bi se pritrdila na oglasno desko.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
prekinitev postopka - vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - smotrnost prekinitve postopka - nemožnost preizkusa sklepa
Lastništvo spornega dela parcele št. 854/222 je v tej pravdi predhodno vprašanje, od katerega je odvisno varstvo tožnikove lastninske pravice pred vznemirjanjem. To je smiselno navedlo že sodišče prve stopnje, vendar v zvezi s tem ni podalo nobenih razlogov, ali je (in zakaj je) odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča smotrnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa kot procesna predpostavka - domneva umika ugovora
Dolžnica v predmetni zadevi ni bila oproščena tudi plačila sodne takse za ugovor, saj se je rok za plačilo sodne takse za ugovor iztekel dne 14. 5. 2021, dolžnica pa je nov predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila dne 31. 5. 2021.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - pravica do skrbi za otroka
Kolikor pa zagovornik graja obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pa se pri tem sklicuje predvsem na okoliščino, da je obdolženec oče mladoletnega otroka in samohranilec, zaradi česar so s priporom otrokove pravice do celovite vzgoje in razvoja prizadete. Že res, kar navaja zagovornik, da lahko omejevalni ukrep, kakor je pripor, prizadene otrokove pravice do celovite vzgoje, varstva in izobraževanja, pa vendar je po drugi strani povsem na dlani, da se na te pravice ne more sklicevati nekdo, ki sam povzroči položaj, ko so otrokove pravice kakorkoli prikrajšane ali ogrožene. Dejstvo je, da naj bi obdolženec obravnavano kaznivo dejanje storil dne 28.1.2022, torej v času, ko je že bil oče mladoletnega otroka, odvzem prostosti in posledice, ki lahko otroka v zvezi s tem doletijo, pa mora storilec pač vzeti v zakup oziroma jih pri odločitvi za izvršitev kaznivega dejanja upoštevati.
spor majhne vrednosti - razmerje med pravdnim in izvršilnim postopkom - poravnava - popust - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odločanje o pravdnih stroških
Pritožbeni očitek, da tožena stranka kot dolžnik v izvršilnem postopku ni podala obrazloženega ugovora in da bi to moralo upoštevati sodišče prve stopnje v pravdnem postopku na način, da bi štelo, da je tožena stranka zaradi neobrazloženega ugovora pripoznala tožbeni zahtevek, je povsem neutemeljen in brez procesno pravne podlage. Ne drži namreč pritožbeni očitek, da izvršilni in pravdni postopke tvorita celovit sodni postopek. Izvršilno sodišče skladno z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) odloča, če je dolžnik obrazloženo ugovarjal zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine. Če odloči, da je ugovor obrazložen, ravna skladno z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ, tako da sklep o izvršbi razveljavi in zadevo odstopi v reševanje pristojnemu pravdnemu sodišču, ki predlog za izvršbo šteje kot tožbo. Z odstopom zadeve pristojnemu pravdnemu sodišču se postopek nadaljuje kot samostojni pravdni postopek, ki ni del izvršilnega postopka kot to zmotno trdi pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00054623
OZ člen 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 157, 158, 158/1, 158/2, 163, 163/4. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/4.
javni sektor - sprememba višine plače - cena zdravstvenih storitev - plačilo opravljenih storitev - zapadlost - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi - stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe
Glede zahtevka za plačilo zamudnih obresti je bila tožeča stranka v tožbi, ki jo je vložila 26. 8. 2020, jasna. V 5. točki tožbe je trdila, da je tožena stranka v zamudi z izplačilom opravljenih storitev najmanj od časa zapadlosti obračunskega računa, ki ga je bilo potrebno izdati na podlagi prejetega letnega obračuna medsebojnih obveznosti. Trdila je, da je na podlagi končnega letnega obračuna izdani poračun št. ZP17000009 z dne 30. 1. 2018, ki ni upošteval višje cene storitev, zapadel v plačilo 1. 3. 2018. Tem neprerekanim navedbam je sledilo tudi sodišče prve stopnje pri odločitvi, da prizna zamudne obresti od prepozno izpolnjene obveznosti tožene stranke za čas od 2. 3. 2018. Zato ni mogoče slediti pritožnici, da je imelo sodišče prve stopnje na podlagi trditev tožeče stranke o nastali škodi zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, potem ko je ugotovilo, da ji škoda ni nastala, tudi podlago za zavrnitev zahtevka za plačilo zamudnih obresti od neutemeljeno vtoževane odškodnine. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru v sodbi in sklepu o ustavitvi postopka odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške. Deleža stroškov v izreku ni opredelilo. Odločitev je oprlo na dejstvo, da ni mogoče šteti, da je dala tožeča stranka povod za tožbo. Zato je ocenilo, da tožena stranka v tem postopku ni uspela in da je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru tožeča stranka v pravdi ni uspela v celoti. V enem delu je sodišče namreč ustavilo postopek zaradi umika tožbe, v enem delu je zahtevku ugodilo, v enem delu pa je zahtevek zavrnilo. Za umik tožbe veljajo posebna pravila, ki so določena v 158. členu ZPP in se za stroške zaradi umika tožbe ne uporablja pravilo uspeha s tožbo, prav tako pa tudi ne pravilo "ne povoda" za tožbo. Odločitev o tem, da tožena stranka nosi stroške postopka, ki temelji na uporabi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP, ni pravilna.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje s sklepom odloči o stroških postopka tudi po višini.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - vročanje - odločanje o začetku stečajnega postopka - osebno vročanje pravni osebi - fikcija vročitve
V skladu z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Dolžnik ne trdi, da na naslovu B. nima poslovnega naslova. Trdi le, da nima operativnega poslovnega prostora in nima zaposlenih oseb. S takšnimi trditvami pa pravilnosti vročitve, opravljene v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP, ne more izpodbiti, saj sodijo v njegovo poslovno sfero. Zato posledice vročitve, opravljene na podlagi fikcije, nosi sam.
odlog izvršbe - novo izvršilno sredstvo - spremenjene okoliščine - načelo sorazmernosti
Odlog bi lahko dosegel svoj namen le, če bi dodaten čas lahko preprečil t.i. socialno izvršbo in omogočil, da dolžnik ob pomoči socialne službe, sorodnikov, široke mreže pomoči poplača dolg in se s tem izogne prisilni prodaji doma. Pri tem je bistvena okoliščina, ali je dolžnik že ustrezno aktivno in skrbno ravnal v tej smeri, da bi upnika čim prej poplačal in se obrnil na ustrezno pomoč.
ZPP člen 224, 224/1.. ZPIZ-2 člen 15, 121, 122.. ZZVZZ člen 33.
nadomestilo za invalidnost - delo s krajšim delovnim časom - preostala delovna zmožnost - začasna nezmožnost za delo
Začasna nezmožnost za štiri ure dnevno zaradi bolezni ne izključuje pravice do delnega nadomestila iz naslova III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno. Za pravilno presojo izpodbijanih odločb je bistveno le, da je tožnica s pisno izjavo in izpisi eDavkov izkazala pričetek dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo od 1. 1. 2020 dalje, čeprav je bila do 1. 5. 2020 začasno nezmožna za štiri urno delo.
Zagovornica v pritožbi sicer pravilno ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se ga očita pod 3. točko obtožnice, vendar to za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni relevantno. Iz opisa dejanja pod 3. točko obtožnice ne izhaja, da bi pri tem dejanju sodeloval tudi obdolženi B., zaradi česar povzemanje dokazov, ki potrjujejo utemeljen sum storitve dejanja opisanega pod 3. točko obtožnice pri podaljšanju pripora zoper obdolženega B. ni potrebno.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da dejstva, navedena v tožbi, v celoti utemeljujejo podredni tožbeni zahtevek, saj tožbene trditve kažejo na napako v volji tožnika pri sklenitvi služnostne pogodbe. Ker pa tudi tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo zgoraj navedenim dejstvom in ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj ne nasprotuje prisilnim predpisom niti moralnim pravilom, je sodišče izdalo sodbo, s katero je v celoti ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku, saj nobene tožbene navedbe ne kažejo na to, da tožnik pri sklenitvi služnostne podobe ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Zaradi prenehanja stvarne služnosti je tožniku treba omogočiti, da v zemljiški knjigi predlaga izbris s to sodbo ukinjene služnosti, zaradi česar je sodišče tožencu naložilo, da v postavljenem roku 15 dni izstavi tožniku ustrezno listino, sicer takšno listino nadomesti ta pravnomočna sodba.