ZGD-1-UPB3 člen 502, 502/5.. ZPP-UPB3 člen 254, 286.
izstop družbenika iz družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - izvedensko mnenje - imenovanje novega izvedenca
Po petem odstavku 502. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ima družbenik, ki je izstopil iz družbe, pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Kaj je ocenjena vrednost, je standard, ki ga je treba napolniti v vsakem posameznem primeru, saj omogoča upoštevanje različnih okoliščin. Te okoliščine se nanašajo tako na preteklo poslovanje družbe kot na poslovanje v prihodnosti, kakršnega je realno mogoče pričakovati z vidika gospodarskega in finančnega položaja družbe ob izstopu, splošnih gospodarskih trendov in v družbi sprejetih načrtov za prihodnje poslovanje. Pri tem je treba izhajati iz tistih okoliščin in načrtov, ki so bili v trenutku izstopa predvideni ali vsaj predvidljivi.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00054759
SPZ člen 24, 25, 26. ZIZ člen 272.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - pridobitev (so)lastninske pravice - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - nesklepčnost trditev - vlaganja v nepremičnino tretjega - soglasje lastnika za gradnjo - skupna gradnja - nova stvar - trditvena podlaga
Iz ustaljene sodne prakse izhaja stališče, da določb o originarni pridobitvi lastninske pravice (24. do 26. člena ZTLR) ni mogoče uporabiti, če sta zakonca vlagala v nepremičnino tretjega, ki je za gradnjo vedel in z njo soglašal. V takšnem primeru je govor lahko le o skupni graditvi, ki je poseben pravni temelj za pridobitev lastninske pravice.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - zastaranje kazenskega pregona - pravna opredelitev dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - napeljevanje h kaznivemu dejanju - odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pogodbeni koncern - dejanski koncern - odvisna in obvladujoča družba
Glede na jasno opredeljen čas storitve kaznivih dejanj in določbo 3. točke prvega odstavka 90. člena v zvezi z drugim odstavkom 240. člena KZ-1, po kateri je za vsa obravnavana kazniva dejanja potrebno uporabiti dvajsetletni zastaralni rok, je namreč zaključiti, da kazenski pregon zoper nobenega od obdolžencev še ni zastaral.
Napeljevati je mogoče na katerikoli način, s katerim je mogoče izzvati odločitev bodočega storilca za izvršitev dejanja. Tipični primeri so prošnja, dajanje nasvetov, grožnja, obljuba plačila ali darila, pa tudi različna konkludentna ravnanja.
Protipravno izvršitveno ravnanje po določbi 240. člena KZ-1 je tako nedvomno mogoče prepoznati tudi v situaciji, ko ima storilec pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar ga ne opravi v takšnem smislu, kot ga narekujejo interesi gospodarskega subjekta, ker ne ravna s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika,1 torej ravna v nasprotju s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1.
V obravnavani zadevi ni bila sklenjena, zato ni mogoče govoriti o pogodbenem koncernu in tudi ni mogoče uporabiti določb od 541. do 544. člena ZGD-1.
spor majhne vrednosti - posebna pravila - pisno izvedena pravdna dejanja - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - zaslišanje stranke - listinski dokaz
Postopek v sporih majhne vrednosti praviloma poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). V strokovni literaturi in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora biti zahteva za izvedbo naroka izražena izrecno. Zmotno je stališče, da jo lahko nadomesti dokazni predlog za zaslišanje stranke, saj ni nujno, da mu bo sodišče ugodilo in da bo izveden. Ker nobena od strank izvedbe naroka ni predlagala, sodišče pa je o spornih dejanskih vprašanjih lahko odločilo že na podlagi pisno predloženih dokazov.
Res je, da tožena stranka vlogo z dne 9. 9. 2019 res začne, da sta obe stranki že podali svoje obširne dejanske navedbe in da odgovarja na 8. vlogo tožene stranke, vendar pa je pomembno, da v vlogi odgovarja na vlogo tožeče stranke, v kateri ta nasprotuje eventualnemu tožbenemu zahtevku tožene stranke, in pojasnjuje, zakaj ga je postavila. Vse to pa zadošča za to, da gre za obrazloženo vlogo.
Neutemeljeno je pritožbeno grajanje, da je sodišče prve stopnje napačno priznalo toženi stranki za glavno obravnavo 15. 6. 2020 stroške v višini 850 točk in da so se na tej obravnavi obravnavala samo procesna vprašanja. Kot je razvidno iz zapisnika navedene obravnave, se dokazi na tej obravnavi res niso izvajali, a je bila glavna obravnava 15. 6. 2020 zadnja, na njej pa sta pravdni strank uvodoma še podajali dejanske navedbe, na koncu pa tudi zaključno besedo. Ob teh ugotovitvah je povsem neutemeljeno zatrjevanje, da so se obravnavala samo procesna vprašanja.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - duševna motnja - agresivnost - odklanjanje zdravljenja (terapije) - psihotično dojemanje realnosti - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja drugih - izvedenec - videokonferenca
Pritožbeno sodišče verjame pritožniku, da pogovor z izvedencem preko videokonferenčne povezave ne more povsem nadomestiti osebnega stika, vendar iz zapisnika o zaslišanju izhaja, da to ni predstavljalo take ovire, da ne bi mogel izraziti svojih stališč glede izbire zavoda in izvedenca ter svojega zdravstvenega stanja.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za oceno ustavnosti - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - izdaja posebnega sklepa
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo strankin predlog za prekinitev postopka zaradi domnevne protiustavnosti zakonske določbe, je, kakšen je obseg pritožbenega preizkusa. Ali mora višje sodišče samo pretehtati ponovno strankine argumente in argumente sodišča prve stopnje, ki ni prekinilo postopka? Odgovor je nikalen. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopnega sodišča, ki je pri uporabi prava vselej avtonomno. Pritožbeno sodišče svojih materialnopravnih videnj ne more vsiljevati, saj sodišče prve stopnje ni sprejelo kakršnekoli vsebinske odločitve.
odškodninska odgovornost delodajalca - odškodnina za nesrečo pri delu - poškodba pri delu - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - dokazna ocena izvedenskega mnenja - spolzke stopnice - drsnost stopnic - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca - delo čistilke - mnenje drugih izvedencev - potni stroški pooblaščenca - javni prevoz
Ker gre v obravnavanem primeru za relativno enostavno in preprosto (lahko bi rekli: običajno in vsakodnevno) opravilo, pri čemer se je tožnica zavedala nevarnosti prenašanja vozička z naloženo vodo, bi bilo pretirano od delodajalca zahtevati, da mora tožnici dati navodilo, da mora nestabilne elemente (vedra z vodo) preko stopnic prenašati posebej in ne skupaj z vozičkom.
Ker stopnice (v teraco izvedbi) tako v primeru, da je podlaga suha, kot tudi, če je mokra, ustrezajo varni uporabi, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da na varne stopnice ni treba nameščati protidrsnih oblog. Takšne stopnice zato ne predstavljajo nevarne stvari.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - podiranje dreves kot nevarna dejavnost - dejansko stanje - primerna obutev - pomoč - dokazna ocena priče - nesreča
Sodišče prve stopnje je v sodbi pravilno ocenilo, da do poškodbe tožnika ni prišlo ob podiranju drevesa, temveč mu je spodrsnilo na klančini, ko je šel po posodo z gorivom.
etažna lastnina - večstanovanjska stavba - skupni deli stavbe v etažni lastnini - poseg v skupni del stavbe - sprememba vrste rabe - zelenica - odprta terasa - posli, ki presegajo redno upravljanje - soglasje etažnih lastnikov za poseg - tričetrtinska večina - preureditev skupnih prostorov
Presoja vprašanja ali je za izvedbo del, s katerimi se na skupnem delu večstanovansjke stavbe namesto dotedanje zelenice postavi podložni beton in leseni pod ter izvede spremljajoča dela (drenaža, prod, napeljava, zvišanje svetlobnih jaškov) potrebno 100 % soglasje vseh etažnih lastnikov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055272
ZKP člen 358, 358/1, 358/3. KZ-1 člen 228, 228/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - razlogi za oprostitev obtožbe - nejasna in nepopolna obrazložitev
Razlogi napadene sodbe so si med seboj popolnoma v nasprotju in so nejasni. Sodišče prve stopnje je obdolženca oprostilo obtožbe po 1. točki 358. člena ZKP, pri čemer je tudi v izreku sodbe navedena 1. točka 358. člena ZKP kot razlog oprostitve, hkrati pa je navedlo, da obdolžencu ni dokazano, da je storil očitano kaznivo dejanje, ki ga je obtožen, kar pa narekuje uporabo 3. točke 358. člena ZKP. Razlogi napadene sodbe tako nihajo med obema razlogoma za izrek oprostilne sodbe, zaradi česar je takšna obrazložitev nejasna in tudi v nasprotju z njenim izrekom, s čimer je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Šteje se, da je plačilni nalog pritožnica prejela 4. 10. 2021, ko ji je bilo pisanje, ki ga ni prevzela kljub obvestilu 16. 9. 2021, puščeno v poštnem predalčniku. Rok za plačilo je znašal 15 dni, kar pomeni, da je iztekel 19. 10. 2021, taksa pa je bila plačana 26. 10. 2021, kar je prepozno.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - kršitev ustavnih pravic
Ker je skladno z načelom formalne legalitete sodišče vezano na izvršilni naslov, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vložitev predloga za dopustitev revizije ne preprečuje izvršbe ter da so neutemeljene dolžničine ugovorne navedbe, da se izvršilni naslov zaradi pomanjkljivosti ne da preizkusiti in da so dolžnici v pomanjkanju razumne obrazložitve bile kršene ustavne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00056524
ZFPPIPP člen 301, 301/8.
zavrženje tožbe - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - pravdni postopek - uveljavljanje terjatve v pravdi - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pravna korist za vodenje pravde - pravni interes za pravdo - oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taks - pravni interes za pritožbo - neposredna pravna korist - pravni interes kot procesna predpostavka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP, po kateri v primeru, če je upnikova terjatev, ki jo je uveljavljal v pravdi že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zoper drugo toženko je ob ugotovitvi, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku nad drugo toženko priznana, pravilna, razlogi zanjo pa zadostni. Drugih dokazov glede na navedeno sodišču prve stopnje v zvezi s sprejeto odločitvijo ni bilo treba izvajati.
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
Upnik, ki ima terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine, nima interesa, da bi se poplačal iz dolžnikovega premoženja, ampak je njegov interes v tem, da bi dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost, to je, da bi mu vrnil poslovni prostor. Navedeno za upnika ne predstavlja niti dajatve niti storitve na njegovem premoženju, ki bi njegovo premoženje povečala. Take nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku, niti ne pride do pretvorbe terjatve v denarno terjatev. Upnikov interes na izpraznitev prostora je lahko popolnoma drug kot je ta, da bi prostore oddajal v najem. Posledično to pomeni, da je izvršba take terjatve dopustna, zato je tudi po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi za uveljavitev take terjatve.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da v ugovoru po izteku roka podana dejstva niso takšna, da jih dolžnik ne bi mogel navesti že v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor (po izteku roka) na podlagi 56. člena ZIZ zavrže, je zato pravilen.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
prekinitev postopka - vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - smotrnost prekinitve postopka - nemožnost preizkusa sklepa
Lastništvo spornega dela parcele št. 854/222 je v tej pravdi predhodno vprašanje, od katerega je odvisno varstvo tožnikove lastninske pravice pred vznemirjanjem. To je smiselno navedlo že sodišče prve stopnje, vendar v zvezi s tem ni podalo nobenih razlogov, ali je (in zakaj je) odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča smotrnosti.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da dejstva, navedena v tožbi, v celoti utemeljujejo podredni tožbeni zahtevek, saj tožbene trditve kažejo na napako v volji tožnika pri sklenitvi služnostne pogodbe. Ker pa tudi tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo zgoraj navedenim dejstvom in ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj ne nasprotuje prisilnim predpisom niti moralnim pravilom, je sodišče izdalo sodbo, s katero je v celoti ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku, saj nobene tožbene navedbe ne kažejo na to, da tožnik pri sklenitvi služnostne podobe ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Zaradi prenehanja stvarne služnosti je tožniku treba omogočiti, da v zemljiški knjigi predlaga izbris s to sodbo ukinjene služnosti, zaradi česar je sodišče tožencu naložilo, da v postavljenem roku 15 dni izstavi tožniku ustrezno listino, sicer takšno listino nadomesti ta pravnomočna sodba.
SPZ člen 150, 150/1.. ZDavP-2 člen 111, 113, 145, 145/2, 145/2-9.. ZIZ člen 3, 243.. ZUS-1 člen 32, 32/1.
davčni dolg - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - delno poplačilo dolga - nedeljivost hipoteke
Plačilo, ki je bilo (v okviru davčne izvršbe) opravljeno po izdaji sklepa o zavarovanju, izhajajoč iz načela nedeljivosti hipoteke (prvi odstavek 150. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ) ni razlog za prenehanje zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini.
Prav tako na utemeljenost zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ne vpliva v pritožbi zatrjevano dejstvo, da vrednost nepremičnine bistveno presega višino preostanka terjatve.
Na dopustnost dovolitve zavarovanja v predmetni zadevi tudi ne vpliva dejstvo, da je bilo v davčnem postopku predhodno dovoljeno zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti s predznambo hipoteke na dolžniku do 1/2 lastnem deležu na nepremičnini z ID znakom del stavbe 1.
Niti 113. člen ZDavP-2 niti 243. člen ZIZ dovolitve zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ne pogojujeta z obstojem nevarnosti, da bo izpolnitev onemogočena ali bistveno otežena. Zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini je pogojeno le z obstojem izvršilnega naslova, iz katerega izhaja obstoj terjatve, katere zavarovanje se predlaga.
Za sodbo presenečenja ne gre takrat, ko je stranka presenečena zato, ker je sodišče odločilo drugače kot je sama dejansko pričakovala oziroma je sodišče svojo odločitev oprlo na presojo, s katero se stranka ne strinja. Sodba presenečenja je izraz kršitve pravice do izjave, ko sodišče ne razkrije svojega pravnega stališča in strankam s tem ne da možnosti, da se glede tega izjavijo tj. navajajo dejstva, ki so pomembna za to drugačno pravno podlago.
Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Pritožnik zato v pritožbi neutemeljeno trdi prav nasprotno, da ker je upravitelj priznal ločitveno pravico, je s tem terjatev dejansko priznal in da ni jasno, kako lahko sodišče zaključi, da je terjatev prerekana. Takemu sklepanju, ki ga ponuja pritožba, pritožbeno sodišče ne more pritrditi tudi iz razloga osnovnega razmerja med terjatvijo in ločitveno pravico, saj je ločitvena pravica akcesorna prijavljeni denarni terjatvi in ne obratno. Če ni terjatve, ki naj bi bila zavarovana z ločitveno pravico, potem je ločitvena pravica, ki varuje terjatev, ki je ni, brez vsakega učinka, kakor je brez učnika zato tudi njeno priznanje.
Predložene dokazne listine so le dokaz za ugotavljanje resničnosti dejstev, ki bi jih morala tožena stranka že pred tem navajati. Pritožbena navedba, da je tožena stranka v spis vložila veliko število dokumentov (več kot 330 dokaznih listin) je sicer pravilna, vendar dokazne listine (in tudi drugi dokazni predlogi) v postopku niso dovolj, predhodno je potrebno dejstva zatrjevati.
Račun (faktura) je enostranska računovodska listina, ki predstavlja obračun opravljene dobave blaga ali storitev in zahtevek za plačilo, ki ga dobavitelj izda kupcu, služi pa tudi izkazovanju obračunanega davka na dodano vrednost (DDV), kadar je davčni zavezanec plačnik za DDV za izvedeno transakcijo in za izkazovanje pravice do odbitka DDV.