ZDR-1 člen 75, 134, 134/2, 200, 200/1, 200/2, 200/3.
obstoj delovnega razmerja - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - Direktiva 2001/23/ES
Ni bilo ugotovljeno, da bi bil tožnik zaposlen v kakšnem delu podjetja, ki ni bil predmet prenosa. V tem sporu ni podlage, da bi se tožnika zaradi izvajanja podpornih aktivnosti izvzelo iz prenosa.
Ker ne gre za spor iz naslova ugotavljanja faktičnega delovnega razmerja, niso relevantne navedbe toženke v smeri, da tožnik ni nikoli nastopil dela pri toženki oziroma da ne gre za razmerje, ki bi imelo elemente delovnega razmerja.
Ker storilec v določenem roku ni odgovoril na navedbe v obvestilu in se o okoliščinah iz pisnega obvestila ni izjavil, je sodišče prve stopnje ocenilo, da njegovo zaslišanje ni potrebno in je v skladu z določbami ZP-1 o predlogu odločilo brez zaslišanja storilca, na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo v času odločanja. Sodišče prve stopnje je tako ob sicer pravilni uporabi sedmega odstavka 192.a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu in v njem pravilno znesek neplačanih glob v višini 7.180,00 EUR nadomestilo z 72. dnevi zapora.
Iz določbe tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bi bila odobrena, če bi sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o odložitvi izvršitve vedelo za prekršek, zaradi katerega je bilo storilcu izrečenih 18 kazenskih točk in bi imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih 36 ali več kazenskih točk.
Po prepričanju pritožbenega sodišča določba tretjega odstavka 202. e člena ZP-1 zasleduje legitimen cilj izločitve nevarnih voznikov iz cestnega promet in je zgolj na videz v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva.
V sodni in ustavni praksi ter teoriji se navedena določila razlagajo glede vprašanja statusne oblike, v kateri se lahko opravlja zastopanje, in ki ga opredeljuje v četrtem odstavku 87. člena ZPP zapis ″tudi odvetniška družba‶ tako, da je ta edina pravno organizacijska (statusna) oblika, ki ima lahko status pooblaščenca v civilnih postopkih (kamor spada tudi nepravdni postopek). Samostojen podjetnik tako ni dovoljena statusna oblika zastopanja, ne glede na to, ali ima takšen samostojni podjetnik kot fizična oseba opravljen pravniški državni izpit oziroma ima takšnega opravljen njegov prokurist.
SZ-1 člen 29, 29/1. SPZ člen 33, 33/1, 67. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 11, 12. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 25, 25/1, 26, 26-10, 27, 27/1, 27/1-2.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - obračunavanje stroškov upravnika - obračun stroškov obratovanja - delitev stroškov obratovanja - delitev stroškov upravljanja
Dogovor o zmanjšanju obsega varovanja ni dogovor o vzpostavitvi varovanja.
Etažni lastniki po določilu prvega odstavka 29. člena SZ-1, ne glede na določbo 67. člena SPZ o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, odločijo s soglasjem več kakor 3/4 lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Le takrat, kadar gre za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za uporabo stanovanja v druge namene ter za najem in odplačevanje posojil v breme rezervnega sklada, je z določilom drugega odstavka istega člena potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
zapuščinski postopek - pritožbene novote v nepravdnem postopku - ugotovitev in varovanje pravic strank - uporaba določb pravdnega postopka - stroški zapuščinskega postopka - obseg zapuščine - napotitev dedičev na pravdo
Večinsko stališče novejše sodne prakse je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu ZD sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Zato lahko stranka tudi še v pritožbi zoper sklep o dedovanju (prvič, kot novoto) uveljavlja npr. pravico do vračunanja darila v dedni delež, zahtevo za odpravo prikrajšanja nujnega deleža, pravico do dedovanja na podlagi oporoke ali razloge za neveljavnost oporoke.
Vendar je v zvezi z novotami v tem zapuščinskem postopku treba upoštevati tudi, da pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da mora na naroku navesti vsa dejstva in predlagati dokaze ter da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novot. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožnikove novote dopustne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00055807
ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/1, 18, 18/2.
krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - prebivališče otroka - stalno prebivališče nasprotnega udeleženca - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - posebna krajevna pristojnost - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - sprememba krajevne pristojnosti po vložitvi tožbe
Nasprotna udeleženka in otroci imajo prijavljeno stalno bivališče na območju sodišča prve stopnje, zato je podana krajevna pristojnost sodišča prve stopnje na podlagi prvega odstavka 11. člena ZNP-1 in prvega odstavka 13. člena ZNP-1.
Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 18. člena ZNP-1. Upnik v predlogu trdi, da B. B. in A. A. že bivata pri njem od 20. 2. 2022. To dejstvo potrjuje s stopnjo verjetnosti elektronsko sporočilo CSD in zapisnik CSD. Iz teh listin izhaja, da se nasprotna udeleženka strinja, da se B. B. dodeli v varstvo in vzgojo upniku, iz poročila CSD pa je moč tudi smiselno razbrati, da A. A. biva pri upniku. Tudi druge listine, npr. Obvestilo o predkazenskem postopku Policijske uprave Novo mesto, ne potrjujejo teze sodišča prve stopnje, da bo sodišče iz območja, kjer ima nasprotna udeleženka začasno bivališče oziroma so imeli (imajo) otroci začasno bivališče, lahko lažje izvedlo postopek oziroma da bi bilo takšno postopanje v interesu otrok na podlagi 6. člena ZNP-1. Prav nasprotno. Vložen je predlog za začasno odredbe, v katerem se zatrjuje huda ogroženost otrok, predloženi so tudi dokazi, zato je naloga sodišča, da takoj ugotovi, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da so otroci ogroženi iz razlogov, ki jih navaja upnik, in če je temu tako, mora sodišče prve stopnje zaradi varstva koristi otrok takoj izdati začasno odredbo, s katero bo mogoče doseči začasno varstvo koristi otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055836
ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.. ZPIZ-2 člen 413.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
Za dejanski delovni čas, prebit na delu voznika avtobusa, se tako v smislu Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, to pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforjem, čaka na parkirišču zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, pripravlja in pospravlja vozilo, … Glede na navedeno je nepravilno zavzemanje pritožbe, da bi bilo treba pri ugotavljanju pogoja 80 % vsega delovnega časa upoštevati le čas vožnje.
denarno kaznovanje pooblaščenca - neopravičen izostanek - predobravnavni narok - enakopravnost strank - možnost učinkovite obrambe - primeren čas za pripravo obrambe
Ozka interpretacija odvetnikovih ravnanj, kot jo ponudi pritožba, ni na mestu, saj je za odločitev v obravnavani zadevi bistveno presoditi celotno postopanje odvetnika in sodišča. To pa pokaže, da je sodišče prve stopnje odvetniku upravičeno izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR.
Sodišče ni dolžno namesto zagovornika pregledovati spis in presoditi, katere listine so merodajne za pripravo obrambe. Takšna nerazumna zahteva bi lahko bila nenazadnje v nasprotju z načelom tristranega razmerja med sodiščem in dvema enakopravnima strankama kot glavnimi procesnimi subjekti, pri čemer gre vsakemu od njih posamezna od temeljnih procesnih funkcij (upravičenemu tožilcu kazenski pregon, obdolžencu in njegovemu zagovorniku obramba, sodišču pa sojenje). Narava kazenskega postopka kot spora dveh enakovrednih strank pred nepristranskim sodiščem predpostavlja ločenost funkcije obrambe od funkcije sojenja.
Glede na navedeno, upoštevaje zlasti, da je zagovornik sam določil datum izvedbe predobravnavnega naroka in še to 19 dni prej ter da je bil predobravnavni narok pred tem na prošnjo zagovornika enkrat že preložen, pritožbeno sodišče zaključuje, da je imel zagovornik dovolj časa za pripravo obrambe, zaradi česar je dne 24. 11. 2021 neopravičeno izostal s predobravnavnega naroka.
ZKP člen 83, 83/3, 148, 148/4. ZPPre člen 1, 7, 7/5, 9, 10.
privilegij zoper samoobtožbo - začetek kazenskega postopka - parlamentarna preiskava - osredotočenost suma - zaslišanje priče - zaslišanje obdolženca kot priče - izločitev dokazov
V obravnavanem primeru je bila (sedaj obdolžena) A. A. pred parlamentarno preiskovalno komisijo zaslišana kot priča. Sledeč nakazani praksi Ustavnega sodišča, je tudi Vrhovno sodišče (sodba I Ips 72/2004 z dne 21. 4. 2005) zavzelo stališče, da širjenje določb o izločitvi izjav obdolženca, ki jih je dal v predkazenskem postopku policiji na podlagi 148. člena ZKP, na izjave, ki jih je dal drugim državnim organom, na podlagi smiselne uporabe določbe tretjega odstavka 83. člena ZKP, ni upravičeno, saj so bile navedene določbe (o izločitvi) sprejete ravno zaradi posebnega položaja pooblastil policije pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev, zbiranju dokazov in izvrševanju prisilnih ukrepov zoper osumljence in druge osebe v predkazenskem postopku.
rovokopač - nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - delo na gradbišču kot nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Pritožbeno sodišče ocenjuje delujoči rovokopač za nevarno stvar, delo z njim pa za nevarno dejavnost.
ZPP člen 316, 316/1, 453a, 453a/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo kot tožba v pravdnem postopku - obrazložen odgovor na tožbo - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - vročitev dopolnitve tožbe - odgovor na dopolnitev tožbe - odsotnost odgovora - fikcija pripoznave zahtevka - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Z vložitvijo obrazloženega ugovora sodišče sklep o izvršbi razveljavi, zato se predlog za izvršbo šteje kot tožba, obrazložen ugovor pa se šteje kot odgovor na tožbo.
V sodni praksi je sprejeto stališče, da izdaja sodbe na podlagi pripoznave v postopku, ki predstavlja nadaljevanje izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, ker je dolžnik (toženec) vložil ugovor, ni mogoča, ker je toženec že v ugovoru zoper sklep o izvršbi tožbenemu zahtevku nasprotoval.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dedičevi dediči - ustanovitev dedne pravice v korist pokojnega dediča
Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je neutemeljen, saj obravnavano premoženje ni premoženje A. A., ampak tistih, ki so bili razglašeni za njene dediče.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe s fikcijo - nevložitev odgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - tožba na izpraznitev nepremičnine - skupni prostor - najemna pogodba za določen čas - prenehanje najemnega razmerja - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija najemnika - najemnik prostorov - uporabnik prostora - dolžnosti najemnika ob prenehanju najemnega razmerja
Ker je najemno pogodbo za prostor sklenila toženka kot najemnica, je po preteku časa, za katerega je bila najemna pogodba sklenjena, toženka tista, ki je kot pogodbena stranka dolžna izprazniti prostor, torej mora poskrbeti tudi za izselitev oseb, ki zasedajo prostor. Pasivno legitimirana je tako toženka, ne pa njena hči.
Zemljiškoknjižno dovolilo je bistven element in izraz obličnosti razpolagalnega pravnega posla, torej posla, ki neposredno učinkuje na obstoječe stvarnopravne položaje. Ne zadošča kakršnakoli izjava, ampak le izjava, ki vsebuje vse predpisane vsebinske elemente po 32. členu ZZK-1 oziroma 23. členu SPZ.
V obravnavanem primeru zemljiškoknjižno dovolilo teh kriterijev ne izpolnjuje. Vsebuje zgolj navedbo o ustanovitvi služnosti, brez ustrezne izjave glede razpolaganja s to pravico oziroma dovolitve vpisa v zemljiško knjigo (v korist predlagatelja kot njenega imetnika).
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00055778
OZ člen 10, 131, 171, 171/1, 189. ZPrCP člen 4, 4/2, 4/3, 45, 45/1. ZPP člen 14.
škodni dogodek - prometna nesreča motornih vozil - voznik motornega vozila - padec motorista - motorist - soodgovornost oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - vzrok za nastanek škode - dolžna skrbnost - skrbnost povprečno razumnega človek - bencinski servis - upravljanje bencinskega servisa - opozorilo - dokaz s sodnim izvedencem - splošna prepoved povzročanja škode - nedopustno protipravno ravnanje - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - nepričakovana ovira na cesti - krajevno običajne razmere - načelo defenzivne vožnje - prilagoditev hitrosti in načina vožnje - cestni promet
Postavljena vrvica (lega, slaba vidljivost, brez opozorila) predstavljala veliko tveganje za nastanek poškodb, predvsem voznikov dvoslednih vozil, ter veliko tveganje za nastanek nesreč, ko je potrebno, da se voznik vključi nazaj v promet z vzvratno vožnjo na glavno cesto. Vrvica tudi ni bila dobro vidna (slaba odbojnost) in ni bilo nobenega predhodnega opozorila, kot je običaj, da se v prometu s pravočasnimi opozorilnimi znaki označuje fizične ovire na cesti.
V primerih, ko so površine v zasebni lasti, ima upravitelj oz. lastnik bencinskega servisa sicer pravico zapreti dostop na zasebno zemljišče, vendar mora to storiti na način, ki ne ogroža varnosti udeležencev cestnega prometa.
V primeru teme in zavijanja motornega kolesa, ko luč v ovinku slabše osvetljuje pot pred voznikom, bi moral tožnik hitrost dodatno zmanjšati. Zgolj vožnja znotraj dovoljene hitrosti ni dovolj. Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje večja prilagodljivost danim razmeram.
ZGD-1 člen 227, 233, 233/1, 318, 318/6, 321, 321/4, 328, 328/3, 547. ZPP člen 363.
založitev predujma za stroške - družbeniška tožba - actio pro socio - pravni interes za pritožbo - analogna uporaba pravil - smiselna uporaba pravil - neuspeh v postopku - povrnitev stroškov postopka - krivdna odgovornost
Založitev predujma za kritje stroškov pravdnega postopka je v primeru družbeniške tožbe ‒ actio pro socio po tretjem odstavku 328. člena, ob smiselni uporabi šestega odstavka 318. člena in 321. člena ZGD-1, zakonska obveznost družbe, v korist katere je tožba vložena. Ratio navedene zakonske ureditve je v preprečevanju odvračanja manjšinskih delničarjev od uveljavljanja odškodninskih zahtevkov v korist družbe zaradi stroškov postopka.
Če tožnik niti svojih pravdnih stroškov ni dolžan nositi niti v primeru neuspeha v sporu, v takem primeru iz istih razlogov ni dolžan nositi niti stroškov tožene stranke (razen v primeru njegove krivdne odgovornosti). Tudi negotovost glede morebitnega neuspeha s tožbenim zahtevkom in posledična dolžnost povračila pravdnih stroškov tožene stranke, bi lahko odvrnila delničarje od vložitve actio pro socio. Čim pa je tako, ni utemeljeno pritožbeno stališče, da je obveznost pritožnice kvečjemu v založitvi predujma za kritje stroškov tožeče stranke, ne pa tudi tožene stranke.
ZPP člen 458, 458/1. SZ-1 člen 30. SPZ člen 68, 115.
spor majhne vrednosti - naloge upravnika - večstanovanjska stavba - poslovne stavbe in poslovni prostori
Vse obširne pritožbene navedbe, kako je tožena stranka kršila zakonsko dolžnost upravnika večstanovanjske zgradbe, ko izdanih računov za upravniške stroške za poslovna prostora, ni prefakturirala na solastnike poslovnih prostorov iz stanovanjskih objektov, kjer je tožena stranka upravnica in da je s tem tožeči stranki povzročila škodo v višini vtoževanega zneska, se pokažejo kot neutemeljene, saj tožeča stranka svojega oškodovanja ne more graditi na zakonsko opredeljenih dolžnostih upravnika, ki upravnika zavezujejo glede stanovanjske zgradbe, kjer je upravnik, kot pravilno zaključi sodišče prve stopnje, temveč bi v okoliščinah konkretnega primera morala tožeča stranka izkazati pravno poslovni temelj za prefakturiranje upravniških stroškov na toženo stranko in za to, da bi tožena stranka nato te stroške prefakturirala na etažne lastnike iz zgradb, kjer je upravnik.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00056128
ZMed člen 58. OZ člen 131, 147.
odškodninska odgovornost direktorja - mediji - konkurenca - soglasje ministrstva - izdaja soglasja - zamuda - prenos poslovnega deleža - soglasje za pridobitev poslovnega deleža - predpostavke civilnega delikta - teoriji o adekvatni vzročnosti - vzročna zveza - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo - protispisnost - zmotna presoja dokazov
Skladno s teorijo adekvatne vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok štejejo samo tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru o takšnem vzroku ni moč govoriti.
Pritožba na več mestih opozarja na napačno dokazno presojo. Protispisnost pa pomeni napako pri tehničnem prenosu izpovedb oz. vsebine zapisnikov o njihovih izpovedbah. Če nasprotje ne nastane pri prenosu vsebine iz spisa v sodbo, pri katerem se sodišče še ni vrednostno opredelilo, temveč je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za očitek protispisnosti, temveč za očitek zmotne dokazne ocene.