Ker sta paracetamol in kofein splošno znani snovi za redčenje prepovedane droge heroin, je sodišče prve stopnje moralo postopati po zakonski določbi 5. odstavka 186. člena KZ- 1 in ti snovi obtožencu vzeti, saj ju gre šteti med sredstva za izdelovanje droge.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program
Storilec bi se moral prijaviti v rehabilitacijske delavnice v roku 15 dni od vročitve sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in v tem roku sodišču tudi predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program. Naknadne prijave oziroma plačila delavnic po prejemu poziva sodišča z dne 14. 10. 2021 nikakor ni mogoče šteti kot "aktivnega sodelovanja" v predmetnem postopku. Storilec ni opustil zgolj obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, temveč tudi obveznost pravočasne prijave v rehabilitacijski program, kar priznava tudi sam v pritožbenih navedbah.
SZ-1 člen 29, 29/1. SPZ člen 33, 33/1, 67. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 11, 12. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 25, 25/1, 26, 26-10, 27, 27/1, 27/1-2.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - obračunavanje stroškov upravnika - obračun stroškov obratovanja - delitev stroškov obratovanja - delitev stroškov upravljanja
Dogovor o zmanjšanju obsega varovanja ni dogovor o vzpostavitvi varovanja.
Etažni lastniki po določilu prvega odstavka 29. člena SZ-1, ne glede na določbo 67. člena SPZ o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, odločijo s soglasjem več kakor 3/4 lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Le takrat, kadar gre za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za uporabo stanovanja v druge namene ter za najem in odplačevanje posojil v breme rezervnega sklada, je z določilom drugega odstavka istega člena potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
ZDR-1 člen 33, 34, 34/2, 36, 37, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZVZD-1 člen 52, 52/1, 52/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - odklonitev dela - COVID-19
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi morala tožnica v času od 23. 3. do 6. 4. 2020 priti na delo k toženi stranki. Njena obveznost opravljati delo na lokaciji tožene stranke izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, obveznost delavca, da opravlja dela za delodajalca, pa je kot njegova temeljna obveznost iz delovnega razmerja določena tudi v 33. členu ZDR-1, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi za tožnico bilo zavezujoče le, če bi jo tožena stranka pozvala, da mora priti na delo v prostore tožene stranke.
Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da so v spornem času pri toženi stranki obstajale okoliščine, ki so tožnici dopuščale odkloniti opravljanje dela v prostorih tožene stranke.
ZP-1 člen 67, 67/2, 140, 140/1. ZUP člen 87, 87/4.
zahteva za sodno varstvo - fikcija vročitve - seznanitev s pisanjem - prepozna pritožba - pravni pouk
Fikcija vročitve pomeni, da se vročitev šteje za opravljeno z dnem izteka določenega dne, čeprav je povsem jasno, da se tistega dne naslovnik z vsebino pošiljke ni mogel seznaniti, in nastopi z dnem izteka roka za prevzem pošiljke, ne glede na to, da je pisanje dejansko puščeno naslovniku v hišnem predalčniku (če slednji ustreza zahtevam za varno vročanje) po izteku tega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055836
ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.. ZPIZ-2 člen 413.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
Za dejanski delovni čas, prebit na delu voznika avtobusa, se tako v smislu Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, to pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforjem, čaka na parkirišču zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, pripravlja in pospravlja vozilo, … Glede na navedeno je nepravilno zavzemanje pritožbe, da bi bilo treba pri ugotavljanju pogoja 80 % vsega delovnega časa upoštevati le čas vožnje.
začasna odredba - delitev skupnega premoženja - poslovni delež kot skupno premoženje
S predlogom, da se nasprotni udeleženki kot družbenici in zakoniti zastopnici družbe prepove razpolaganje z nepremičnim premoženjem oziroma, da se ji omejujejo pravice, ki jih ima kot družbenica in zakonita zastopnica v družbi, se dejansko posega v samo poslovanje družbe, kar pa ne varuje zahtevka na ugotovitev, da je poslovni delež v tej družbi skupno premoženje strank postopka.
Iz določbe tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bi bila odobrena, če bi sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o odložitvi izvršitve vedelo za prekršek, zaradi katerega je bilo storilcu izrečenih 18 kazenskih točk in bi imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih 36 ali več kazenskih točk.
Po prepričanju pritožbenega sodišča določba tretjega odstavka 202. e člena ZP-1 zasleduje legitimen cilj izločitve nevarnih voznikov iz cestnega promet in je zgolj na videz v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva.
delno zavrženje tožbe - razporeditev na ustrezno delo - kršitev pravic iz delovnega razmerja - ustrezno delovno mesto
Utemeljenost dajatvenega zahtevka za zagotavljanje dela izhaja iz ugotovljene dolžnosti toženke iz določbe prvega odstavka 43. člena ZDR-1, ki zahteva, da delodajalec delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi.
Tudi očitek tožnika, da gre v delu, ko je sodišče ugotovilo tožnikovo 30 % neodgovornost, za sodbo presenečenja, ne drži. Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku - in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic.
Namen vročanja odločb je v tem, da se storilec seznani z odločitvijo organa in da lahko po potrebi uporabi pravna sredstva. Pravne posledice odločbe lahko namreč nastopijo šele od pravno veljavne vročitve odločbe. Vendar do posledic vročitve pride tudi v primeru, ko se naslovnik dejansko ne seznani z vsebino odločitve organa. Gre za t. i. fikcijo vročitve, ki je izkazana tudi v primeru vročitve sklepa z dne 16. 2. 2021. Četudi je torej možno, da se storilec z vsebino sklepa z dne 16. 2. 2021 dejansko ni seznanil, to za odločitev o pravočasnosti njegove pritožbe z dne 14. 2. 2022 ni relevantno.
Ker nasprotni udeleženec ni procesno sposoben ne more opravljati procesnih dejanj, saj ne more sam nastopati v postopku. Vsa procesna dejanja zanj v njegovem imenu opravlja njegov začasni zastopnik. Procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna oseba sama, se ne upoštevajo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055422
ZP-1 člen 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/8, 46/8-4.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost lastnika vozila - načelo materialne resnice - dopolnitev dokaznega postopka - prekoračitev hitrosti vožnje
Zgolj dejstvo, da sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni štelo za izkazano, da je storilec vzbudil razumen dvom v pravilnost domnevanega dejstva, da je on storil prekršek, ne pomeni, da sodišče ni raziskovalo oziroma ugotavljalo tudi dejstva, ki so storilcu v korist.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-4, 24, 24-1, 25, 25/4. ZPP člen 32, 32/1, 57, 57/1.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti - pristojnost okrožnega sodišča - dogovor o pristojnosti - veljavnost dogovora o pristojnosti
Pristojnost sodišča prve stopnje za zahtevek iz naslova izbrisne tožbe je podana, ker je za izbrisno tožbo na podlagi 1. točke 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 (v nadaljevanju Uredba Bruselj Ia) podana izključna (mednarodna) pristojnost slovenskega sodišča, saj gre za ustanovitev oziroma izbris stvarne pravice (hipoteke) na nepremičnini, ki se nahaja v Republiki Sloveniji. Morebiten dogovor o pristojnosti ne bi imel pravne veljave, saj ne more izključiti pristojnosti sodišča, ki ima v skladu s 24. členom Uredbe Bruselj Ia izključno pristojnost (4. točka 25. člena Uredbe Bruselj Ia).
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - protipravno pridobljena premoženjska korist
Po povedanem pritožba torej nima prav, da bi sodišče prve stopnje ugotovljeno protipravno premoženjsko korist, ki si jo je takrat še mld. L. M. pridobil s tem kaznivim dejanjem v višini 2.069,59 EUR moralo znižati za znesek 145,00 EUR, kar predstavlja znesek poškodovanih in zaseženih bankovcev in še za znesek 50,00 EUR, kar je znesek, ki ga je mld. L. M. kot uslugo za zamenjavo poškodovanega za neoporečen denar izročil J. P., ki si je na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 50,00 EUR.
V sodni in ustavni praksi ter teoriji se navedena določila razlagajo glede vprašanja statusne oblike, v kateri se lahko opravlja zastopanje, in ki ga opredeljuje v četrtem odstavku 87. člena ZPP zapis ″tudi odvetniška družba‶ tako, da je ta edina pravno organizacijska (statusna) oblika, ki ima lahko status pooblaščenca v civilnih postopkih (kamor spada tudi nepravdni postopek). Samostojen podjetnik tako ni dovoljena statusna oblika zastopanja, ne glede na to, ali ima takšen samostojni podjetnik kot fizična oseba opravljen pravniški državni izpit oziroma ima takšnega opravljen njegov prokurist.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055266
ZP-1 člen 2, 2/2, 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3.
zahteva za sodno varstvo - meritev hitrosti - postavitev izvedenca - dopolnitev dokaznega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ker je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje razumljivo in prepričljivo obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga v drugem odstavku 6. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, so pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka o prekršku ter kršitvi pravice do obrambe neutemeljeni.
denarno kaznovanje pooblaščenca - neopravičen izostanek - predobravnavni narok - enakopravnost strank - možnost učinkovite obrambe - primeren čas za pripravo obrambe
Ozka interpretacija odvetnikovih ravnanj, kot jo ponudi pritožba, ni na mestu, saj je za odločitev v obravnavani zadevi bistveno presoditi celotno postopanje odvetnika in sodišča. To pa pokaže, da je sodišče prve stopnje odvetniku upravičeno izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR.
Sodišče ni dolžno namesto zagovornika pregledovati spis in presoditi, katere listine so merodajne za pripravo obrambe. Takšna nerazumna zahteva bi lahko bila nenazadnje v nasprotju z načelom tristranega razmerja med sodiščem in dvema enakopravnima strankama kot glavnimi procesnimi subjekti, pri čemer gre vsakemu od njih posamezna od temeljnih procesnih funkcij (upravičenemu tožilcu kazenski pregon, obdolžencu in njegovemu zagovorniku obramba, sodišču pa sojenje). Narava kazenskega postopka kot spora dveh enakovrednih strank pred nepristranskim sodiščem predpostavlja ločenost funkcije obrambe od funkcije sojenja.
Glede na navedeno, upoštevaje zlasti, da je zagovornik sam določil datum izvedbe predobravnavnega naroka in še to 19 dni prej ter da je bil predobravnavni narok pred tem na prošnjo zagovornika enkrat že preložen, pritožbeno sodišče zaključuje, da je imel zagovornik dovolj časa za pripravo obrambe, zaradi česar je dne 24. 11. 2021 neopravičeno izostal s predobravnavnega naroka.