CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00055113
ZOPNI člen 3, 5, 5/1, 5/2, 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 10/1-3, 34, 34/1. OZ člen 296.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - premoženje nezakonitega izvora - zakonska domneva - dokazni standard - domnevna baza - očitno nesorazmerje - finančna preiskava - kataloško kaznivo dejanje - razlogi za sum - pobotnica
Vprašanje, katero premoženje se upošteva pri ugotavljanju nesorazmernosti, je pravne narave; nanj mora odgovoriti sodišče in ne izvedenec.
Za začetek postopka finančne preiskave po ZOPNI ni pomembno, ali je kataloško kaznivo dejanje v povezavi s premoženjem, ki se odvzema, niti ni pomembno, ali je bilo očitano dejanje sploh storjeno.
Tožnica se je, upoštevaje zakonsko domnevo iz drugega odstavka 5. člena ZOPNI, v pravdi smela sklicevati na izid finančne preiskave, medtem ko bi moral toženec dokazati, da je sporno premoženje pridobil iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način. Sodišče prve stopnje zato ni nedopustno prevalilo dokaznega bremena na toženca, potem ko je tožnici uspelo dokazati domnevno bazo (očitano nesorazmerje med toženčevim premoženjem in dohodki).
Toženec bi se lahko izognil odvzemu premoženja, če bi z gotovostjo dokazal, da je kupnino plačal s sredstvi, ki jih je pridobil pred 29. 11. 2011, torej s premoženjem, na katerega se domneva njegovega nezakonitega izvora iz drugega odstavka 5. člena ZOPNI ne razteza.
Po vsebini gre za pobotnico, ki je po 296. členu OZ namenjena dolžniku, ki je izpolnil svojo obveznost. Toženec ni pojasnil, zakaj je to potrdilo obdržal sam kot upnik.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - demenca - izbira skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik
Pritožbeno sodišče sklepno pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v primeru, ko so svojci pripravljeni prevzeti skrbništvo, ni podlage za postavitev CSD in se pravilno ni odločilo za postavitev skrbnikov B. B. in C. C., ki nista najbližja sorodnika nasprotne udeleženke.
seznanjenost z vsebino pošiljke - branje listin - privolitev
Okoliščina, da sodnica ni konkretizirala pisanj, za katere se je ob očitni privolitvi strank in zagovornice štelo, da so prebrana, ne more predstavljati bistvene kršitve določb kazenskega postopka, saj niti ne gre za pisanja, na katerih bi sodba temeljila. Kaj takega ne zatrjuje niti pritožnica. Pritožnica pa tudi ne pove, kako je ali bi lahko zatrjevana kršitev pravice do obrambe obtoženke vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 83. ZD člen 221. ZMZPP člen 79, 79/2. Zakon o rješavanju sukoba zakona s propisima drugih zemalja u određenim odnosima(Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih) (1991) člen 72.
pristojnost tujega sodišča - pozneje najdeno premoženje zapustnika - nepremičnina v tujini - premoženje v tujini - dedovanje - mednarodni element - splošna pristojnost - izključna pristojnost - subsidiarna pristojnost
V 79. členu ZMZPP je določeno, da če je nepremičnina slovenskega državljana v tujini, je slovensko sodišče pristojno le, če po pravu države, v kateri so nepremičnine, ni pristojen njen organ. Zakon o rješavanju sukoba zakona s propisima drugih zemalja u određenim odnosima pa v 72. členu določa izključno pristojnost hrvaškega sodišča za dedovanje nepremičnine tujega državljana, če se ta nahaja v Republiki Hrvaški. Ob takšnih določilih subsidiarna pristojnost slovenskega sodišča po drugem odstavku 79. člena ZMZPP ne pride v poštev in bo moral pritožnik kot dedič zapuščinski postopek za novo najdeno premoženje sprožiti v Republiki Hrvaški, glede na to, da se nepremičnina nahaja tam.
spor majhne vrednosti - razveljavitev sklepa o izvršbi - oblikovanje zahtevka - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku
Neutemeljene so pritožbene trditve, da tožeča stranka v dopolnitvi tožbe ni postavila tožbenega zahtevka. Ker je tožena stranka (takrat še dolžnik) sklep o izvršbi izpodbijala v celoti oziroma v delu, v katerem ji je bilo naloženo, naj terjatev plača, je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi in nato nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Predlog za izvršbo je zato sodišče prve stopnje obravnavalo kot tožbo v pravdnem postopku. Predlog za izvršbo pa vsebuje tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Pritožbeni očitek, da je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku, ki da ga je samo oblikovalo, je zato neutemeljen.
Poleg (pritožbeno neizpodbojne) ugotovitve sodišča prve stopnje, da do prevoza plovila ni prišlo iz razlogov na strani tožene stranke, v postopku tudi ni bilo sporno, da je tožeča stranka takoj, ko je od tožene stranke izvedela, da ta ni prevzela plovila za prevoz, slednji naročila, naj se vrne v marino in prevoz opravi ali pa že prejeto plačilo vrne. Upoštevaje drugi in tretji odstavek 105. člena OZ je zato sodišče prve stonje pravilno uporabilo materialno pravo, zato tudi pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen.
vstopna pravica vnuka - zahtevek za izločitev iz zapuščine - skupno premoženje zapustnika in njegove pokojne žene
Pritožnica z vztrajanjem, da je edina hči svojih staršev, ne more uspeti. Zapustnik je namreč poleg pritožnice, ki se je rodila v njegovi zakonski zvezi z E. E., imel še sina, pritožničinega polbrata, ki se je rodil pred njo. Ker je umrl pred zapustnikom, sta do dedovanja na podlagi vstopne pravice po 12. členu ZD upravičena njegova sinova in zapustnikova vnuka.
Predlog za uvedbo zapuščinskega postopka po pritožničini materi ne predstavlja nobene ovire za izvedbo in dokončanje zapuščinskega postopka po zapustniku. Pritožnica bi morala iz očetove zapuščine izločiti del, ki ustreza materinemu deležu na njunem skupnem premoženju. Pritožnica je bila zato s sklepom z dne 16. 8. 2017 napotena na pravdo, vendar ustrezne tožbe ni vložila. Zapuščinsko sodišče je torej smelo nadaljevati zapuščinski postopek in odločiti o dedovanju po zapustniku, ne da bi upoštevalo pritožničine trditve o neveljavnosti notarskega zapisa z dne 16. 8. 2010, s katerim je zapustnik razpolagal s spornim premoženjem, ki naj bi ga pridobil v zakonski zvezi z E. E.
ZPP člen 8, 286a, 286a/1.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/4.
poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - dokazna ocena - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - reorganizacija poslovanja
Ne drži, da bi moralo sodišče najprej ugotavljati resničnost navedb tožnice v smeri šikaniranja in ali morebiti to kaže na navideznost razlogov za odpoved. Upoštevanje stališča tožnice bi pomenilo, da bi moralo sodišče v vsakem posamičnem primeru za nazaj ugotavljati, kaj je bil razlog za reorganizacijo. Tega določbe ZDR-1 ne zahtevajo.
Ohranitev zaposlitve tožnice predstavlja legitimen in zakonit cilj oziroma namen za ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Na pravilnost odločitve o zakonitosti izpodbijane odpovedi in utemeljenosti poslovnega razloga ne vpliva dejstvo, da tožena stranka na ponujenem delovnem mestu Strokovni sodelavec za pravno in organizacijsko področje, na katerega je z dodatno reorganizacijo prenesla preostala dela in naloge delovnega mesta Poslovni sekretar, ni zaposlila nobenega delavca. V okvir poslovnih odločitev tožene stranke namreč sodi tudi odločitev, da ta dela in naloge prerazporedi med ostale že zaposlene delavce v tem oddelku, kar po presoji pritožbenega sodišča ne izkazuje, da potrebe po tem delu ni bilo.
javni prevoz - plačilo nadurnega dela - delna razveljavitev sodbe - stroški prevoza na delo in z dela - dokazno breme
Zgolj izostanek formalne odreditve nadur sam po sebi ne privede do zavrnitve zahtevka iz naslova (nadur oziroma) razlike v plači. Bolj pomembno je, ali je bil delodajalec seznanjen z opravljanjem nadur. Tudi če se v tovrstnih sporih ugotovi, da ni zakonskih pogojev za priznanje nadur (144. člen ZDR-1), s tem niso rešena vsa vprašanja glede viška ur. Tako npr. toženka zatrjevane možnosti koriščenja prostih ur ni zanikala, prav tako ni zanikala inventurnega dela ob sobotah. Tudi je nasprotovala dokaznemu predlogu tožnice in ni predložila evidence o njeni prisotnosti na delu v spornem obdobju. Gre za pomembne okoliščine tega spora, ki jim sodišče prve stopnje zmotno ni pripisalo nobenega pomena. Na vse to pravilno opozarja pritožba in sodišču prve stopnje utemeljeno očita napačno zavrnitev zahtevka kar v celoti. Takšno odločitev je oprlo zlasti na razlogovanje o tožničinih presplošnih trditvah, namesto, da bi upoštevalo - še posebej zato, ker sam obseg vtoževanih ur ni sporen - da je na toženko prešlo breme dokazovanja njihove vsebine.
OZ člen 92, 396. ZPP člen 181, 181/2, 394, 394-4, 396.
ničnost - ničnost pravnega posla - neomejeno uveljavljanje ničnosti - pravni interes za ugotovitev ničnosti - aktivna legitimacija za tožbo - ugotovitvena tožba - obnovitveni razlog - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zainteresirana oseba
Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je potrebno pritrditi pritožbi, da je sodišče zmotno uporabilo določbo OZ, ki v 92. členu določa, da lahko ničnost uveljavlja vsaka zainteresirana oseba ter, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne. Pogoj, da gre za zainteresirano osebo, to je osebo, ki izkaže pravni interes za ugotovitev ničnosti določenega pravnega posla, mora obstajati tedaj, ko se ničnost uveljavlja. Tako ima oseba v posameznem primeru tak interes, če izkaže, da bi ji uspeh v pravdi za ugotovitev ničnosti pravnega posla odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno naložilo v plačilo stroške postopka. Tožnik je sicer kot razlog za umik tožbe navedel, da je nasprotna stranka izpolnila zahtevek, kar pa ni dokazal, kot to pravilno opozarja v pritožbi tožena stranka. Tožena stranka ni razveljavila oziroma pripoznala kot nična sklep o razrešitvi z dne 17. 8. 2021 in sporazum z dne 17. 8. 2021, zato tudi ni bil podan razlog, da bi sodišče toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00055954
ZPP člen 274.. ZDR-1 člen 4, 4/2, 33, 33/1, 43, 43/1.. ZJU člen 5.
organizacijsko navodilo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - pravni interes - nadaljevanje prekinjenega postopka - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Postopek je sodišče prve stopnje prekinilo do pravnomočne odločitve v delovnem sporu, v katerem je tožnica izpodbijala odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nadaljevalo ga je, ko je potekel čas, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena. Tudi če bi sodišče ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi lahko tožnici priznalo delovno razmerje le do izteka časa, za katerega je bila sklenjena. Sodišče prve stopnje je tako s postopkom nadaljevalo, ko ni bilo več razlogov za prekinitev.
Sodišče prve stopnje bi moralo glede zavrženja tožbe v zvezi z delom zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti organizacijskega navodila, upoštevati, da zoper takšne akte delodajalca delavec nima sodnega varstva in zato ta del zahtevka iz tega razloga ni dopusten (274. člen ZPP).
ZJU člen 25, 25/2.. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/1, 17a/3, 17a/5.
preizkus ocene dela - javni uslužbenec
V postopku preizkusa ocene se sodišče ne spušča v presojo teže posameznih ravnanj, ki jih delodajalec navaja kot primere, iz katerih izhaja ustreznost podane ocene, pač pa mora preveriti zgolj, ali so bili pri ocenjevanju ustrezno uporabljeni posamezni kriteriji iz ZSPJS oziroma Priloge III k Uredbi in če je bilo ocenjevanje nepristransko, ne more pa nadomestiti ocene toženke oziroma tožničine nadrejene o tem, kakšen je bil prispevek njenega dela k delovanju toženke.
nasprotna izvršba - predlog za nasprotno izvršbo - stroški za sestavo vloge - odvetniška tarifa
Nasprotna izvršba ni pravno sredstvo, zato upniku za sestavo predloga za nasprotno izvršbo in dolžniku za sestavo odgovora na predlog za nasprotno izvršbo ni mogoče priznati nagrade po tar. št. 27/6 OT, ki določa nagrado za pravno sredstvo in odgovor nanj, temveč jima pripada nagrada po drugi alinei tar. št. 27/7 OT, ki določa nagrado za druge obrazložene vloge. Postopek odločanja o predlogu za nasprotno izvršbo je predhodni postopek sami nasprotni izvršbi in ima zato bolj značilnosti pravdnega postopka.
V 17. členu ZKP je izraženo načelo iskanja materialne resnice, kot eno najpomembnejših načel našega kazenskega postopka. Uresničevanju tega načela so namenjene številne izvedbene določbe ZKP, med katerimi je ena najpomembnejših tudi prosta presoja dokazov, kot določata 18. člen in drugi odstavek 355. člena ZKP. Uradni zaznamek - ki je lahko dokaz zgolj v spoznavnem, ne pa tudi formalnem smislu, oziroma je le vir dokazov - je bil sicer dopustno uporabljen za presojo verodostojnosti zaslišane priče, pri čemer pa se razlogi sodbe opirajo, kot že rečeno, izključno na neposredno izpovedbo te priče na glavni obravnavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00055464
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - odmor med delovnim časom - pravica do odmora - razveljavitev sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na delovnem mestu ali se nahajati v njegovi bližini. Ključno je, kakšna je bila narava in intenzivnost dela ter ali je imel tožnik v času trajanja izmen, v katerih je bil na mejnem ali maloobmejnem prehodu sam oziroma ni imel zamenjave, glede na neenakomerno in/ali nižjo frekvenco prehodov meje dejansko možnost izrabe odmora med delovnim časom. Zamenjavo je sicer dolžna zagotoviti toženka, a to ni odločilno v primerih, ko zaradi manjšega števila predvidenih nalog v času izmene delovni proces sam po sebi ne zahteva posebnih zamenjav zaradi koriščenja odmora (VIII Ips 54/2021).
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - prostorska zasedenost - poseg v pravice drugih varovancev zavoda - socialno varstvo starejših
Prenatrpanost in kadrovska podhranjenost zavoda ne more biti razlog, da nasprotna udeleženka ne bo sprejeta v varovani oddelek pod posebnim nadzorom. Sodišče prve stopnje je pravilno izreklo, da bo zavod dolžan sprejeti nasprotno udeleženko šele, ko se sprosti prosto mesto na oddelku. Do tedaj pa mora ostati na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice.